Revija Vzajemnost - mesečnik za upokojence

Št. 1, januar 2012

Svet so v teh prazničnih dneh spet zaobjele lepe želje in dobre misli. Upam, da se jih je veliko dotaknilo tudi vas, drage bralke in bralci, in da se jih bo vsaj delček uresničil. Tudi na širši, družbeni ravni, za katero si pogosto mislimo, da kot »navadni« državljani ne moremo prav nič izboljšati ali pa, da bi bila jalova vsa naša tovrstna prizadevanja.
A je tako samo na prvi pogled. Družbo namreč sestavljamo ljudje in kakršni smo, taka je družba kot celota. Dr. Jože Ramovš v pogovoru, ki ga objavljamo kot nosilno temo v letošnje leto, to pa je na evropski ravni posvečeno aktivnemu staranju in medgeneracijski solidarnosti, poudarja: »razvijajmo srce, ne le pameti«. V zadnjih 200 letih smo, kot pravi, razvijali predvsem pamet – zato tudi tako gromozansko velik tehnološki napredek, zanemarjali pa smo srce, sočutje, sposobnost vživljanja v drugega, sodoživljanja z njim, sprejemanja in dajanja pomoči. Ja, prav ste prebrali – tudi sprejemati moramo znati. Žal mnogi, zlasti starejši, ki so v življenju vedno le dajali, ne znajo sprejemati. Tega se morajo naučiti, kot tudi veliko drugega, kar od njih zahtevajo spremenjene življenjske okoliščine. Za pomoč je treba znati iskreno izreči besedo hvala, da je tisti, ki pomaga, vesel. Veselje in zadovoljstvo je tisto, kar za svoje delo in prizadevanja prejema prostovoljec. Čim več bo vsak izmed nas naredil »iz srca«, čim več bo sočutja in solidarnosti, bolje bo za vse ljudi. Zato Evropska zveza nevladnih organizacij za starejše in tudi slovenska združenja starejših poudarjajo, da moramo zavoljo demografskih problemov krepiti zlasti medgeneracijsko solidarnost, saj brez nje ne bomo preživeli. Tega se morajo dobro zavedati politiki, zlasti tisti, ki poskušajo bistveno znižati raven že dosežene solidarnosti v sistemu socialnega zavarovanja. Dr. Ramovš pravi, da so poskusi rušenja sistema solidarnosti na tem področju »zločinsko« nevarni. Zato jim ne verjemimo, da je dobro, če bomo iz teh sistemov dobivali toliko, kot bomo plačevali.
Verjemimo raje, da nam bo, čeprav bo denarja še manj, lepše, če se bomo potrudili za dobre odnose z mladimi in si prizadevali za sožitje, v katerem so na boljšem vsi. Če danes ne še, pa zagotovo jutri.
Veliko dobre volje in optimizma vam želim. Potrudili se bomo, da vam ga bo prinašala tudi Vzajemnost. Hvala za zaupanje.
Vaša urednica

Društvena dejavnost

60. obletnica društva Marija Tome
05.01.12 Medvode - Društvo upokojencev je ob ustanovitvi leta 1951 štelo 163 članov, zdaj pa jih je v njem 1210. Dvajset let je delovalo kot podružnica upokojenskega društva LR Slovenije in šele leta 1976 se je osamosvojilo. Kar petindvajset let si je vodstvo prizadevalo, da bi dobilo ustrezne prostore. Ko so jih dobili, so jih prenovili sami člani s prostovoljnim delom. V zadnjih letih razvijajo ra

Šestdeset let društva Milenka Blažević. Foto Arhiv društva
05.01.12 Kozje - Društvo upokojencev, ki ga že drugi mandat vodi Veljko Kolar, je staro 60 let. Zdaj ima 420 članov. Njihovo delo je zelo raznovrstno: štirikrat ali petkrat na leto se odpravijo na potep po Sloveniji, dva izleta pa organizirajo v tujino, pripravljajo piknike in martinovanje ter občne zbore. Usposabljajo se za nordijsko hojo in pohode. V izobraževalnem načrtu imajo tečaje računalni�

Aktivni upokojenci Tone Šterban, Foto: Vili Hladin
05.01.12 Laško - V društvu upokojencev je včlanjenih več kot 400 članic in članov, ki se udeležujejo različnih dejavnostih. V društva deluje izredno uspešen pevski zbor Jesen. Kar trikrat na teden imajo članice in člani vodeno telovadbo. Aktivni so v balinanju, kegljanju, športnem streljanju. Izredno dobro sodelujejo s Hišo generacij. Vsako leto pripravijo za svoje člane več izletov. Tako s

Smeh je pol zdravja Jože Jurc
05.01.12 Škofja vas – Blizu 120 upokojencev se je udeležilo ogleda komedije "Čenče", ki so jo uprizorili člani Kulturnega društva bratov Dobrotinšek iz Škofje vasi. Komedijo je režiral Vinko Sentočnik, ki je zasnoval tudi sceno, v njej pa nastopa enajst članov KD bratov Dobrotinšek iz Škofje vasi Ivica Kos, Nada Šaloven, Izidor Bincl, Doroteja Zavšek, Albina Pečnik,Tinček Pečnik, Janko

Prostovoljci so si vzeli trenutek zase Mili Sitar, Foto: MaKru
06.01.12 Sevnica –Trideset prostovoljcev DU Razbor, Krmelj in Tržišče, ki sodelujejo v projektu Starejši za višjo kakovost življenja doma, so se tudi tokrat srečali ob koncu leta. Na srečanju so bili vsi predsedniki sevniških DU, regijska koordinatorka Ida Križanec in sevniški župan Srečko Ocvirk, ki se je prostovoljcem zahvalil njihovo požrtvovalnost. Pri tem se je dotaknil skrb zbujajoči

Uspešno leto J. D.
06.01.12 Zadvor - V društvu upokojencev Zadvor pri Ljubljani so uspešno izpeljali vse, kar so načrtovali na začetku leta 2011. To so bili izleti, kopanje v Izoli in v toplicah, trgatev v Vipavski dolini, obiranje mandarin v Dalmaciji, opravili so občni zbor društva, počastili dan žena, pripravili martinovanje ter prednovoletno srečanje. Niso pa pozabili na bolne člane in na tiste, ki so stari ve�

Povezani z društvi onstran meje J. Č.
06.01.12 Puconci – V društvo upokojencev je vključenih 386 članov iz krajev Bokrače, Dolina, Gorica, Puconci, Šalamenci, Vaneča, Lemerje, Brezovci in Moščanci, pa tudi iz Markišavcev, Murske Sobote in Rakičana ter Sebeborcev. Najmlajši upokojenec je star 52 let, najstarejša članica pa 93 let. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1965 kot sekcija DU Murska Sobota, leta 1985 pa se je osamosvojil

Razstava bančnih upokojencev Mirjam Kolenc
06.01.12 Nova Gorica – V decembru so v avli Nove KBM razstavljali bančni upokojenci iz Posočja, Brd, Vipavske doline, Idrijskega in Goriške. Razstavili so svoja dela, ki so nastala v različnih tehnikah, pa skulpture iz kamna in gline ter barvne fotografije in pletene, klekljane, kvačkane in vezene izdelke, nekaj domiselnega nakita, predstavili pa so tudi pesmi dveh avtorjev.

Projekt Starejši za starejše uspešen tudi v Zasavju Fanči Moljk
06.01.12 Hrastnik – Republiški projekt Starejši za starejše, ki se je začel leta 2004, je leta 2006 polno zaživel tudi v Zasavju. Koordinatorka za Zasavje Marjana Bajda ocenjuje, da je sodelovanje z vladnimi in nevladnimi organizacijami uspešno. »Poleg druge pomoči dvakrat na leto pripravimo za starejše srečanji ob dnevu žena in ob koncu leta,« je povedala koordinatorka Branka Roglič iz Hras

Zaključni pohod v letu 2011 Anica Janežič
06.01.12 Mirna - Društvo upokojencev Mirna je zelo dejavno, vodi pa ga Tomaž Povšič. Društvena dejavnost obsega kulturno področje (mešani pevski zbor, dramska skupina, literarni krožek), športno (pikado, kegljanje, balinanje, streljanje, ribolov, smučanje, badminton, tekmovalno pohodništvo, kolesarjenje, aerobika, šah), pohodništvo, izletništvo, dejavni pa so tudi različni krožki (računaln

Novoletno druženje Ladislav Doplihar
06.01.12 Zalošče -V veselem decembru so se družili tudi upokojenke in upokojenci DU Dornberk. Po zdravici sta jih v dobro voljo spravili Stanka Mozetič in Zdenka Žorž z hudomušnim skečem o infomiranju na vasi. K veselemu razpoloženju so pripomogli tudi trije dobri možje, ki so zbranim v dvorani kar v verzih posredovali svoje sporočilo, nato pa jim razdelili še skromna darila. Za dobro razpolož

Iz Rimskih v Šmarješke Toplice Marija Golob
06.01.12 Rimske Toplice - Društvo invalidov Rimske toplice šteje 154 članov. Med seboj se dobro razumejo, vključujejo se v različne dejavnosti, kot so šport, izleti, ročna dela. Društvo vodi Angela Vodičar, ki je vedno pripravljena priskočiti na pomoč ali dati dober nasvet. Člani društva radi obiskujejo toplice, plavajo, veliko hodijo in telovadijo in tako pripomorejo k boljšemu zdravju. Tako

Iz zgodovine

Kraji, ki jih je opisoval Fran Saleški Finžgar Boris Dolničar
05.01.12 Znameniti jeseniški fotograf in izdajatelj razglednic Fran Pavlin je tole fotografijo na prelomu prejšnjih stoletij zagotovo naredil s pobočja Smokuškega vrha (868 m) oziroma z Rebra nad vasjo Doslovče, kjer stoji rojstna hiša pisatelja in duhovnika Frana Saleškega Finžgarja, nam je ob ogledovanju panoramske razglednice Breznice s Triglavom (2864 m) in Rjavino (2532 m) v ozadju, najprej po

Šolski muzej dokaze hrani Franček Štefanec
05.01.12 Slovenski šolski muzej je ustanova, kjer lahko sleherni obiskovalec obudi spomine na otroška leta, saj je v njem nazorno prikazan razvoj našega šolstva skozi stoletja. Tu se obiskovalec lahko seznani dejstvom, da so se pri nas razvile prve neposredno izpričane oblike elementarnega izobraževanja na področju verske vzgoje. S pokristjanjevanjem in z vključitvijo slovenskega narodnega ozemlja

O možu, ki je pripeljal prvi avto v Kranj Jože Praprotnik, foto: osebni arhiv
05.01.12 Čeprav baron Anton Codelli velja za prvega, ki je z vožnjo avtomobila po ljubljanskih ulicah 15. novembra 1898 povzročil pravo senzacijo, pa velja Kranjčan Alojzij Erman za enega prvih, ki je začel avto uporabljati v komercialne namene. Torej za to, da je z njim služil kruh zase in za svojo družino. Njegov avto se je pojavil na Gorenjskem v prvih letih industrijsko-revolucionarnega 20. stol

Kolumne

Iskanje rešitev Ludvik Škoberne
05.01.12 Tako politiki kot gospodarstveniki napovedujejo, da je pred nami leto velikih preizkušenj in da bodo za ureditev svetovnih finančnih razmer potrebni odločni ukrepi. Napovedujejo, da bo treba temeljito oklestiti javno porabo in varčevati na vseh področjih. In ni potrebna posebna jasnovidnost, da iz teh napovedi razberemo, kako bomo živeli slabše ter da bodo posledice krize najbolj občutili

Spoznajmo jih

Tri generacije – trije tenorji Lidija Jež
05.01.12 Ko zapoje Čadežev trio - dedek Danilo, sin Vladimir in vnuk David - se od ganjenosti marsikomu orosi oko, saj se le redko združijo tri generacije tako izvrstnih glasov! Oče Danilo je več kot 30 let pel v Slovenskem oktetu; zdaj je član Slovenskega okteta njegov sin Vladimir in tudi Vladimirjev najstarejši sin David je izvrsten tenorist. Kot pa kaže, rastejo v družini Čadež še novi glas

Sodelovanja se ni mogoče učiti sam Alenka Zgonik, Marinka Levičar Foto: Brane Bombač
05.01.12 Predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka dr. Jože Ramovš ponuja vizionarski pogled na prihodnost: demografske probleme lahko reši samo strm napredek na področju sožitja, medgeneracijskega sodelovanja – podoben napredek, kakršnega smo v minulega pol stoletja dosegli na materialnem področju.S kakšnimi razlogi je evropska skupnost leto 2011 razglasila za leto prostovoljstva, leto 2012 pa po

Življenje je našel tam, kjer so drugi obupavali Jože Praprotnik
05.01.12 V času, ko je vse druge odnašalo s trebuhom za boljšim kruhom in se je dolina Soče praznila, je na njenem sotočju z Vrsnico korenine pognal Ivan Jelinčič in se čvrsto vrasel v skopo trentarsko prst. Upokojeni gozdar, citrar in slikar samouk je tudi zavzet ohranjevalec dediščine tega konca naše dežele.Že nekaj več kot tri desetletja in pol je od takrat, ko ga je nekega zimskega dne ko

Svoja med svojimi Maja Korošak
05.01.12 Pred skoraj štiridesetimi leti je k Ivici Kalinov prišla novinarka časnika Nova Makedonija, ker je želela napisati zgodbo Slovenke, ki živi v Makedoniji. Zanimalo jo je, kako se je znašla in kako se počuti v marsičem drugačnem okolju. Že takrat je vedela, da mora vsak, ki si želi biti sprejet, to okolje najprej sam sprejeti in se mu prilagoditi. Tako meni še danes. »V Makedoniji je ta

Prosti čas

Skrb za pse pozimi Boštjan Vidic, dr. vet. med.
06.01.12 Skrbniki vse prepogosto pozabljamo, da so psi prav tako kot mi navajeni na bivanje v toplem zavetju doma Zato jih ne puščajmo predolgo zunaj, na mrazu, češ, saj so prilagojeni življenju na prostem. Ko pritisne hud mraz, naj bo naš pes čim več v hiši ali v zavetju. Psa, ki živi v hiši, ne puščajmo ven samega, pač pa pojdimo tudi sami z njim. Ko začne zebsti nas, zelo verjetno zebe tu

Letni horoskop 2012
05.01.12 V začetku leta si zaželimo srečno, zdravo in uspešno leto. Kaj to pomeni? Nebesna telesa predstavljajo naše okolje v vesolju. Upoštevajmo jih. Energije okolja so po svoji naravi nevtralne, od nas je odvisno, ali nanje reagiramo čustveno ali se odločimo za pametne ukrepe. Iz osebnih izkušenj vemo, da nas bolj vznemirijo tiste stvari, o katerih razmišljamo, kot pa tiste, ki jih jemljemo ta

Pravice starejših

Spremembe pri upokojevanju v letu 2012 Jože Kuhelj
05.01.12 Postopno uveljavljanje sprememb v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), sprejetem konec leta 1999, še ni končano. V letu 2012 bodo tako spremenjeni minimalni pogoji za upokojitev žensk, možna znižanja starosti za pridobitev starostne pokojnine, dolžina obdobja dodane dobe in pogoji za pridobitev družinske pokojnine.Novi minimalni pogoji za upokojitev ženskOd 1. januarj

Vaša svetovalka Milena Paulini – Januar 2012 Milena Paulini
05.01.12 Odgovarja na pokojninska vprašanja Vštevanje avtorskega honorarjaBralec B. N. piše, da mu je bila leta 1988 priznana pravica do starostne pokojnine, izračunane na podlagi desetletnega povprečja plač, vendar ob upokojitvi ni navedel, da je bil tudi avtor dveh učbenikov. Zanima ga, ali bi avtorski honorarji vplivali na odmero pokojnine.Za izračun pokojninske osnove se upoštevajo plače ali

Vaš svetovalec mag. Janez Tekavc – januar 2012 Mag. Janez Tekavc
05.01.12 Odgovarja na premoženjska in druga pravna vprašanja Vrednost hišeBralec je prejel obvestilo geodetske uprave o vrednosti hiše, ki pa je precej manjša od vrednosti, navedene na zavarovalni polici, sklenjeni za zavarovanje hiše. Zanima ga, katera vrednost bi veljala, če bi prišlo do požara. Vrednost, ki izhaja iz obvestila geodetske uprave, ni dejanska vrednost hiše, ki jo ima v lasti bral

Vaš svetovalec Dušan Bavec – januar 2012 Dušan Bavec
05.01.12 Odgovarja na prašanja iz delovnega pravaMinimalni pogoji za upokojitevBralec M. B. od novembra 2010 prejema denarno nadomestilo od zavoda za zaposlovanje. Star je 58 let in ima več kot 40 let pokojninske dobe, v kolikor bi uveljavljal tudi 1 leto dodane dobe iz naslova služenja vojaškega roka. Sedaj ga je začel zavod siliti v pokoj, ker izpolnjuje minimalne pogoje za upokojitev ob 18-odstotne

Vaš svetovalec mag. Boštjan J. Turk – januar 2012 mag. Boštjan J. Turk
05.01.12 Odgovarja na vprašanja s področja pacientovih pravic Čakalne dobeMarija iz Ljubljane bi rada vedela, ali pri nas zakonodaja sploh ureja čakalne dobe pri zdravniku. V nekaterih zdravstvenih ustanovah v Sloveniji so namreč še vedno nedopustno dolge. Kot piše, je stara 69 let in ima težave s kolenom. Osebni zdravnik jo je pred več kot dvema letoma napotil k specialistu na operacijo kolena (a

Vrt in dom

Orhideje za vrt in stanovanje Izidor Golob
05.01.12 Ali že veste, da na slovenskih tleh, na obrobju presušenega panonskega morja vsako leto zacveti kar nekaj več kot milijon lončkov plemenitih orhidej? Mladi in pogumni vrtnarji so se zadeve lotili z dušo in znanjem in ob podpori termalne energije tam uspeva pravcati mali čudež. Vsak, kdor vloži košček svojega srca v nego rastlin, lahko katero od orhidej občuduje od blizu, in to bodisi v

Preobrazba vdahne novo življenje predmetom in prostoru Eva Razboršek, arhitektka
05.01.12 Zelo moderno je opremljanje ali prenavljanje stanovanja s kombiniranjem starega in novega pohištva. Pri harmoničnem združevanju teh skrajnosti pride najbolj do veljave naš osebni slog.S premišljeno izbiro pohištva, barv in vzorcev lahko popolnoma spremenimo značaj prostora. Pred tovrstnim posegom dobro premislimo, kaj bomo v prostoru obdržali in kaj dodali. Bivalni prostori kot vsebinske i

Potepanja

Galapagos – kraljestvo živali Matjaž Pirš
05.01.12 Resnici na ljubo Galapagos ni kdove kako lep, saj lepših pokrajin najdeš po svetu kar nekaj. Tisto, kar pa dela otočje zares izjemno, je živalski svet. Predvsem pa se živali prav nič ne bojijo ljudi in se po nekaj dnevih med njimi začneš počutiti resnično nenavadno – tako nekako, kot da so se zamenjale vloge in si ti tisti, ki si živalim na ogled.S skupino naključnih sopotnikov se ne

Areh na Pohorju Franjo Brglez
05.01.12 Tisti, ki radi hodijo v hribe, vedo, da je treba zimske dni izkoristiti za vzpone na višje vrhove, ki se dvigajo nad oblake. Pohodnika popeljejo v lep, sončen dan, izboljšajo mu razpoloženje, hkrati pa mu ponudijo obilo lepih razgledov na okoliške vrhove.Pohorje leži v severovzhodni Sloveniji in se razteza med Dravo na severu ter Dravsko-Ptujskim poljem na jugu; na zahodu sega vse do Dravogr

Rekreacija

Močni in razigrani v paru Savina Vybihal
05.01.12 Lepo se je razgibavati v paru. Sodelovanje, pri čemer je v ospredju skrb za varnost, je začetek in konec našega tokratnega druženja. Vedno se mi je zdelo izjemno, da so tako enostavne vaje tako zelo učinkovite. Odkrila sem, kje je ključ za to. Odkrijte ga tudi vi.S fotografij je vidno, da je naš osnovni moto »gibanje v naravi«. Temu bomo ostali zvesti tudi v letošnjem letu, ko bo del na�

Zdravje in prehrana

Tropski sadeži, (2.) Igor Fabjan
05.01.12 Nadaljujemo s predstavljanjem manj znanih sadežev, ki na police naših trgovin prihajajo večinoma iz tropskih krajev. Kumkvat ni citrusRumeno‑zlati sadeži izvirajo iz južne Kitajske, kjer ime pomeni "zlata pomaranča", čeprav kumkvat uvrščamo v drug botanični rod - fortunella margarita. Znanih je več vrst, v grobem pa se razlikujejo po obliki sadežev, ki so ovalni ali okrogli. Dosegajo

Kuhamo le zase Mojca Koman foto:Krištof Koman
05.01.12 Če živimo sami, se lahko hitro zalotimo, da kuhamo enolične in dolgočasne jedi. Pa to ni prav. Tudi za enega je vredno pripraviti kaj slastnega in dan začeti s kraljevskim zajtrkom. V teh letih so potrebe po posameznih hranilih zelo velike, vse manjše pa so potrebe po energiji. Pomanjkanje hranil, celo prava podhranjenost se kaj kmalu pokaže kot zdravstvena težava. Pogosto se pojavijo artr

Jejmo rdeče, rumeno in oranžno! Marija Merljak, univ.dipl. inž. živ. tehn. Foto: Ivan Merljak
05.01.12 Določene jedi nam pozimi bolj prijajo kot v toplem letnem času. In nasprotno. Lahko bi rekli: vsaka jed je dobra ob svojem času, saj tudi v naravi vse zraste ob pravem času, nekako z določenim namenom. O tem govori tudi stara modrost – ajurveda. Znana je že devet tisoč let in je bila podlaga medicinskih dognanj starih Kitajcev, Egipčanov in Grkov. Toda o tem so veliko vedeli tudi naši p

Možnost izbire je velik dar Nada Banič Govc, univ.dipl.soc.
05.01.12 Ljudje si želimo dolgega življenja, vendar nočemo biti stari in nebogljeni. V svoji želji po ohranjanju mladosti smo pripravljeni slediti avtoritetam in usmeritvam, ki nam ponujajo večno mladost. Magično razmišljanje ljudi pogosto zavaja, da jim bo prava izbira življenjskega sloga odgnala nezaželeno bolezen in zavrla procese staranja, a je človeško življenje v resnici veliko bolj skriv

Iz svetovalnice
05.01.12 Dvainšestdesetletna naročnica Vzajemnosti je prišla na svetovanje zaradi hude notranje stiske in tesnobe, ki jo čuti ob tem. Rada poskrbi za otroke in vnuke, jim skuha in počisti, jih razvaja, ko pa najde kak trenutek zase ali zvečer pred spanjem, se pojavijo strahovi. Ves čas razmišlja o problemih, o tem, kaj mora še narediti, ali se bo vse izšlo, kot se mora, in kaj, če ne bo šlo po

Uporabi moč volje Slavica Pogačnik-Toličič, prof. klinični psiholog. spec.
05.01.12 Ob novem letu mi je dolgoletna znanka, ki ji življenje ni prizanašalo, spodbudno sporočila: »Naj ti bo to leto zdravo in smiselno. Svoje težave pusti počivati in morda se bodo rešile tudi same od sebe. Vsak dan pozitivno razmišljaj, čeprav je včasih težko, UPORABI MOČ VOLJE in bodi dejavna tudi v starosti. Moč volje izhaja iz hotenja. Razumljivo je, da smo včasih uspešni tudi zaradi

RECEPTI januar 2012 M.K. in K.K.
05.01.12 Chili con carne s fižolom in koruzo750 g govejega mesa narežemo na majhne koščke in v široki kozici popražimo na malo olja in masla. Meso poprašimo z dvema žlicama moke, dobro premešamo, dodamo paradižnik iz pločevinke ali nekaj narezanih svežih paradižnikov ter prilijemo dva decilitra vode. Solimo, začinimo s pol žličke mlete kumine in pol žličke kuminovih semen, z drobno sesekl

Pazljivo z antibiotiki! Milka Krapež
05.01.12 Antibiotiki so zelo priljubljena zdravila, saj jih vse od odkritja spremlja sloves, da človeka popolnoma pozdravijo. Vendar pa medicinska in farmacevtska znanost opozarjata, da antibiotiki kmalu ne bodo več učinkoviti, če jih bo človeštvo še naprej uporabljalo tudi takrat, ko za to ni nobene potrebe. Čeprav je bilo že nič kolikokrat ponovljeno, da pri marsikateri bolezni ne učinkujejo,

Homeopatija se ukvarja s telesom in dušo Maja Korošak
05.01.12 Špela Peternelj je ena od desetih zdravnikov homeopatov pri nas. Ti so tudi edini, ki se pri nas po zakonu smejo ukvarjati s homeopatijo. Vendar pa na tem področju vlada zmeda in s homeopatskim zdravljenjem se lahko ukvarja kar vsakdo, saj ni ustreznega nadzora. To jo zelo moti, saj, kot pravi, to homeopatiji ni v prid. Prepričanje, da homeopatija ne more škoditi, je namreč zmotno: če zdravi

Zdravstvene novice na kratko januar 2012 A. Ž.
05.01.12 Za čim bolj jasen zvokUporabniki slušnih aparatov imajo pogosto težave s šumenjem in z neprijetnimi zvoki, ki se mešajo v okolju. Pogosto slišijo popačen zvok tudi zaradi neusklajenosti aparatov na levem in desnem ušesu. Najnovejša serija brezžičnih slušnih aparatov Widex clear pa omogoča brezžično komuniciranje levega in desnega aparata, pri čemer se vse funkcije v obeh slušnih a

Presaditev izboljša kakovost življenja Anita Žmahar
05.01.12 Več kot polovica bolnikov z dokončno ledvično odpovedjo, ki začenja dializno zdravljenje, je starejših od 67 let. A starost ni ovira za presaditev ledvice, kar izboljša kakovost bivanja in podaljša življenje v primerjavi z zdravljenjem z dializo.Zaradi napredka medicine lahko kirurgi presajajo številne organe, denimo srce, pljuča, jetra, trebušno slinavko in ledvice umrlih darovalcev, t

Garaško leto za organizem N. M.
05.01.12 Medtem ko se sprašujemo, kaj nam bo prineslo leto, ki se je ravnokar začelo, pa niti ne pomislimo na to, da gre za 365 ali 366 dni naporov in garanja organizma, ki nenehno nekaj sprejema in zavrača, proizvaja, razgrajuje, se bojuje, predeluje, vsrkava, izloča, preoblikuje, sintetizira, nevtralizira, pridobiva in izgublja.Skupina ameriških in japonskih znanstvenikov, ki je človeški organizem