Vaša svetovalka Milena Paulini julij 2012
Del vdovske pokojnine
Bralec B. G. iz okolice Kranja sprašuje o višini dodatka vdovske pokojnine, ki ga poleg svoje starostne pokojnine dobiva po ženini smrti. Žena je umrla lani poleti, pogoje za starostno pokojnino s polno delovno dobo pa bi izpolnila v jeseni istega leta, zato se bralec nikakor ne more strinjati s 50 evri vdovskega dodatka, saj je žena kar 37 let plačevala prispevke za pokojninsko zavarovanje.
Pravico do dela vdovske pokojnine pridobita vdova ali vdovec, ki sta se odločila, da bosta uživala svojo starostno ali invalidsko pokojnino. Po prejšnji pokojninski zakonodaji (do leta 2000) je zavarovanec, ki je pridobil pravico do dveh ali več pokojnin iz obveznega zavarovanja v Republiki Sloveniji, lahko uveljavil te pokojnine, vendar jih ni mogel uživati sočasno. Imel pa je možnost, da je užival tisto, ki je bila zanj najugodnejša, torej bodisi svojo osebno ali družinsko pokojnino po pokojnem partnerju. Na novo uvedena pravica do dela vdovske pokojnine predstavlja delen odstop od načela, da zavarovanec v Republiki Sloveniji lahko uživa zgolj eno pokojnino iz obveznega zavarovanja.
Bralec se je po smrti žene odločil, da bo še naprej užival svojo starostno pokojnino, hkrati pa bo uveljavil del vdovske pokojnine, ker je bilo to zanj verjetno najugodneje. Če bi bil skupni znesek njegove starostne pokojnine z delom vdovske pokojnine nižji od zneska vdovske pokojnine, pa bi lahko uveljavil le pravico do vdovske pokojnine, odmerjene v višini 70 odstotkov ženine invalidske pokojnine, ki bi ji šla ob smrti. Odmera dela vdovske pokojnine se namreč razlikuje od odmere vdovske pokojnine, saj se odmeri le v višini 15 odstotkov zneska vdovske pokojnine, vendar največ v višini 15 odstotkov povprečne mesečne pokojnine v državi v minulem letu. Iz bralčevih navedb sledi, da naj bi bila njegova vdovska pokojnina približno 340 evrov, kar je 70 odstotkov ženine pokojnine ob njeni smrti. Del vdovske pokojnine, ki znaša 15 odstotkov vdovske pokojnine, pa tako znaša blizu 50 evrov. Zakonodaja torej ne dovoljuje, da bi uživalec lastne pokojnine užival še celotno vdovsko pokojnino. Že to, da jo lahko uživa v višini 15 odstotkov, je napredek v primerjavi s prejšnjo rešitvijo.
Invalidnina ter dodatek za pomoč in postrežbo
Bralec Z. R. iz Prekmurja piše, da je zaradi hude delovne nesreče postal 100-odstoten invalid, pretežno vezan na invalidski voziček. Zdaj je invalidsko upokojen in ga zaradi tožbenega zahtevka za uveljavljanja rente od delodajalca zanima, ali sta invalidnina za 100-odstotno telesno okvaro ter dodatek za pomoč in postrežbo sestavna dela invalidske pokojnine ali pa sta tudi samostojni dajatvi, ki bi ju lahko užival že v času zaposlitve po delovni nesreči.
Ker je bralec postal invalid I. kategorije invalidnosti zaradi posledic nesreče pri delu, mu je bila invalidska pokojnina odmerjena od pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe. Prav tako mu je v višjem znesku priznana tudi invalidnina za 100-odstotno telesno okvaro, če je invalidska komisija v izvedenskem mnenju ugotovila, da gre za posledico nesreče pri delu. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za odmero invalidske pokojnine, kot tudi za višino invalidnine določa ugodnejšo odmero, če je šlo za invalidnost kot posledico nesreče pri delu, kot če bi šlo za posledico bolezni.
Pravica do invalidnine je povsem samostojna pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jo lahko uživa zavarovanec (zaposlena ali nezaposlena oseba), kot tudi upokojenec, če so izpolnjeni pogoji o višini telesne okvare in pokojninske dobe. Ker ima bralec 100-odstotno telesno okvaro zaradi nesreče pri delu, bi imel pravico do invalidnine za telesno okvaro tudi kot zavarovanec, in to ne glede na izpolnjeni pogoj pokojninske dobe, ki ga morajo izpolnjevati zavarovanci, pri katerih je telesna okvara posledica bolezni. To pomeni, da bi imel bralec pravico do invalidnine, tudi če bi ostal zaposlen. Prav tako pa ima tudi pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, saj jo lahko pridobijo tudi zavarovanci kot slepe ali slabovidne osebe in zavarovanci, katerih zmožnost premikanja je zmanjšana najmanj za 70 odstotkov in so zaposleni primerno svojim delovnim zmožnostim, vendar najmanj s polovičnim delovnim časom.
