Skrb za starejše ni strošek

jan. '15

Dolgoživost in visok delež starega prebivalstva (v naslednjih petnajstih letih se bo delež še podvojil) narekujeta nov pristop k obravnavanju starejših za kakovostno starost in zagotavljanje sožitja generacij. Študij socialne gerontologije na zasebnem visokošolskem zavodu Alma Mater Europea – Evropski center v Mariboru daje znanja za tak  novi pristop, o čemer smo se pogovarjali z dvakratno doktorico znanosti Marijo Ovsenik, vodjo študija socialna gerontologija.

Študij socialna gerontologija v Sloveniji poteka le na vašem zavodu. Kateri so poudarki študija?

Namen študija, ki je zasnovan na vseh štirih ravneh (visokošolski, univerzitetni, magistrski in doktorski), je prispevati k aktivni in produktivni starosti. V nujni soodvisnosti moramo prepoznati tudi potrebo po sožitju generacij. Človek tudi v zrelih letih potrebuje dobro mnenje o sebi in osmislitev svojega življenja. Potrebuje svoj jaz in potrebuje sočloveka, da se v njem prepozna. In potrebuje aktivnosti – delo, da v njem izžari svojo ustvarjalnost in da se potrdi kot prispevajoči član družbe. Študente socialne gerontologije opremimo z znanji, ki so potrebna za tovrstno delo z ljudmi.

Program smo koncipirali tudi z namenom ohranjanja že dosežene stopnje socialne varnosti, ki je mogoča le ob preusmeritvi odnosov in zavedanja. Prizadevanja je treba usmeriti na nacionalno raven, saj strategija varstva starejših poudarja pomen aktivne starosti in izobraževanja za delo s starimi.

Kdo je pravzaprav socialni gerontolog? Je to neke vrste socialni delavec za starejše?

Socialni gerontolog ni socialni delavec za starejše ljudi,  pač pa je oblikovalec dela za starejše v podjetjih, sposoben je biti vodja podjetniškega inkubatorja, animator in vodja ustvarjalnih, umetniških in zaposlitveno-animacijskih dejavnosti. Njegovo mesto je v domovih starejših, varstveno-delovnih centrih, v posebnih varstvenih zavodih, v centrih za socialno delo, v zdravstvenih domovih, bolnišnicah ter negovalnih bolnišnicah, v zdraviliščih in terapevtsko-rehabilitacijskih centrih. Usposobljen je za vodenje projektov v lokalnih skupnostih, na društvih upokojencev in za vodenje prostočasnih dejavnosti. Je povezovalec socialnih, zdravstvenih in drugih družbenih entitet, ki naj bi s timskim prispevkom omogočali kakovostnejše storitve. Na podiplomski sferi postane raziskovalec in učitelj.

Študij ne prejema niti lokalne niti državne pomoči. Ne bi morala država bolj sodelovati?

Preprosto, pogrešamo prepoznavanje realnosti položaja starih ljudi. Spoznanj, da je družba družba vseh generacij, ki mora biti socialno omrežena, bogata in ki mora prepoznati socialni in intelektualni potencial vseh generacij. Izobraževanje pomeni sistemsko podporo, brez katere ozaveščanje ne bo zaživelo. Potrebujemo senzibilnost države, ki bo prepoznala nujnost takega študija in potrebo po takih diplomantih. In potrebujemo koncesijo za ta prepotrebni študij.

V domovih za starejše že imajo presežek postelj, ki ostajajo prazne …

Stanovalci pogosto s svojo pokojnino ne pokrijejo stroškov bivanja v domovih, zato se razlika knjiži na premoženje, ki ga želijo zapustiti bližnjim. V Sloveniji je kultura dedovanja globoko zasidrana v naših vrednotah. Zato starejši raje odhajajo domov in prenekaterikrat živijo klavrno življenje. Prostor, ki so ga z odhodom v dom izpraznili, po vrnitvi ponovno zasedejo. Zato so pogosto odveč in deležni vseh vrst nasilja. Neredko pa ostajajo doma tudi zato, ker je njihova pokojnina edini vir preživetja družine. 

Večina starih ljudi (93 odstotkov) pa tako biva doma. Upamo, da bo dolgotrajna oskrba, ki naj bi jo v Sloveniji začeli izvajati po novem letu, ustrezno pripomogla k skrbi za starejše.

Kaj moramo na področju skrbi za starejše nujno spremeniti?

Zanesljivo je najprej treba ugotoviti, kaj vse v Sloveniji na tem področju že obstaja (za mnoge primere dobre prakse izvemo le naključno), nato pa obstoječe povezati in preplesti z novimi pridobitvami, ki jih bomo vzpostavili skupaj s starostniki in zanje. Otresti se moramo prepričanja, da je skrb za stare strošek, in več prizadevanj usmeriti v priložnosti za njihovo aktivno življenje. Naša kultura namreč starejšim odreka pravico do dela in ustvarjalnosti. Še več, za produktivno delo v starosti jih celo kaznujemo z odvzemanjem pokojnin.

Kaj dobrega bi lahko prevzeli od tujih držav?

Upoštevati moramo kulturne posebnosti. Za našo družbo je pomembno, da ustvarimo pogoje za tveganje novih korakov v smeri izboljšanja kakovostnega življenja starejših ljudi. Da ne bomo, zapirajoč se v svet internetnih zvez, izgubili stik z življenjem in zdrsnili v osamljenost. Da bomo imeli občutek bližine s človekom in da bomo sposobni usmerjati čustva in misli v izboljšanje soživetja. Da bomo sposobni starost ne le raziskovati in se o njej informirati, ampak da bomo spoznanja širili v javno zavest, ki mora zagovarjati življenjsko trajnostne perspektive, ki bodo sposobne heterogenost starejših identificirati in se osredotočiti na njihovo problematiko ter poskrbeti za pravočasen odziv.

Bolj kot denar potrebujemo ozaveščeno sobivanje. Kriza je priložnost za izostritev vrednot in za novo kulturnost v odnosih. Tudi do starejših generacij.

V razvitih državah več denarja namenijo za kozmetične operacije kot za zdravstvo. Za delo s starejšimi pa potrebujemo novo kulturo staranja, ki prinaša spodbudo za obvladovanje problemov starosti in radostno skupno prihodnost.

Dnevni center aktivnosti za starejše na Ptuju

Trije študentje socialne gerontologije, Lidija Ribič, Vlado Milković in Darjan Kocmut, so v postopku ustanavljanja zadruge, socialnega podjetja, pod imenom Mozaik generacij. »Vodili bomo programe, ki bodo pripomogli k medgeneracijskem sožitju. Naš prvi cilj je na Ptuju ustanoviti center dnevnih aktivnosti, kjer bodo posebej za starejše potekali različni programi, delavnice in dobrodelne akcije, naši uporabniki bodo pomagali drug drugemu in drugim občanom,« pojasnjuje Lidija Ribič in dodaja, da naj bi center v polni pari zaživel z novim letom. V sodelovanju s fakulteto Alma Mater Europaea pa februarja na Ptuju pripravljajo 1. vseslovensko seniorsko pustovanje in 1. pustno srečanje upokojenih sodelavcev slovenskih podjetij.

Podpis pod fotografijo: Ddr. Marija Ovsenik, redna profesorica in strokovnjakinja na področju socialne gerontologije, in predsednik Evropskega centra Maribor dr. Ludvik Toplak

Besedilo in fotografija: Barbara Bradač


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media