Brez očal so lahko tudi starejši

Dobro počutje | apr. '16

Očesne operacije so postale izjemno pogoste, nam je pritrdila oftalmologinja mag. Kristina Mikek, dr. med. To niso več le laserski posegi za odpravo dioptrije, ampak tudi menjave očesnih leč, za katere se ljudje ne odločajo le ob pojavu sive mrene, ampak že prej – ko se pojavi starostna daljnovidnost. Vzroke za vse večje povpraševanje strokovnjakinja vidi v tem, da so se laserski posegi izkazali kot zanesljivi in uspešni v razvoju sodobnih znotrajočesnih leč. Res pa takih posegov zdravstveno zavarovanje ne krije.

Če na spletnih straneh najdete podatek, da je povprečna vidna ostrina po omenjenem laserskem posegu 102 odstotka, to torej sploh ni napaka. Stoodstotna vidna ostrina je tista, ki jo imajo v povprečju zdravi ljudje. A nekateri lahko vidijo bolje, 110- ali celo 120-odstotno, razloži sogovornica.

Laserski poseg ni za vse

Če so kandidati dobro izbrani, jih po laserskem posegu za odpravo dioptrije očala potrebuje le še pol odstotka. »Poseg vedno priporočamo na podlagi skrbno izvedenega pregleda le tistim, za katere smo prepričani, da jim lahko dolgotrajno izboljšamo vid. Pogosto prihajajo k meni posamezniki, ki so jim že priporočili operacijo kje drugje, a jim jo sama odsvetujem. Pri nekaterih je treba s posegom počakati, za nekatere pa ni primeren. Običajno tak nasvet ljudje vzamejo zelo dobronamerno, najdejo pa se tudi taki, ki bi želeli z glavo skozi zid,« pojasni mag. Kristina Mikek iz centra Morela Okulisti, kjer opravijo okoli tisoč operacij na leto, največ prav laserskih.

Med tistimi, ki za laserski poseg morda niso primerni, so skoraj vsi po 40. letu starosti »Lasersko lahko zelo natančno odpravimo kratkovidnost in astigmatizem. To so refrakcijske motnje očesa, zaradi katerih ne vidimo ostro pri gledanju na daljavo. S staranjem pa začnemo zaradi izgubljanja prožnosti naravne očesne leče izgubljati ostrino pri bližinskem vidu. Postopno se starostna daljnovidnost pojavi pri vsakomer, laserske operacije ne pomagajo. Običajno se to zgodi po 45. do 50. letu starosti.« Če ti že morda še od prej ne vidijo na daleč, bi jim laserski poseg v tem pogledu sicer pomagal, še vedno pa bi potrebovali očala za gledanje na blizu.

Menjava leče

A običajno si ti prav tako želijo biti brez očal. Je to mogoče? »To lahko dosežemo le z menjavo očesne leče. Na mesto starostno okvarjene naravne očesne leče, ki je običajno že nekoliko motna, vstavimo umetno očesno lečo, ki omogoča oster vid tako na daljavo kot na bližino.«

Gre za poseg, ki je praktično enak kot pri operaciji sive mrene, razlika je le v leči. Ker želijo odpraviti tudi starostno daljnovidnost, v oko vstavijo večžariščno (multifokalno) lečo, ki omogoči tudi dober vid na blizu. »Pri posegu starostno spremenjeno očesno lečo nadomestimo z umetno lečo, katere optika je zasnovana tako, da svetlobo uklanja pod različnimi koti. To omogoča dobro vidno ostrino pri gledanju na daljavo in bližino.« Po posegu ne potrebujemo več niti očal za daljavo niti bralnih očal. Mag. Mikek dodaja, da starostnih omejitev za ta poseg sicer ni, a pomembno je, da je oko sicer zdravo. »Pri pacientih z bolezenskimi spremembami na očesnem ozadju taka operacija običajno ne izboljša vida. Izjema so lahko tisti z majhnimi spremembami ali tisti, ki imajo sivo mreno in jim z odstranitvijo le-te lahko izboljšamo vid.«

Prilagajanje spremembam je podobno kot pri očalih. »Praviloma s tem ni težav, sploh če lečo zamenjamo na obeh očesih. Nekatere nekoliko moti občasno bleščanje pri nočnem vidu, vendar je tega pri sodobnih multifokalnih lečah že bistveno manj.« Če se z leti vidna ostrina ne spreminja ali se ne pojavijo bolezenske spremembe, nam lahko leča omogoča dober vid do konca življenja, saj nima omejenega roka trajanja.

 Siva mrena

Posege, pri katerih v oko vstavijo umetno lečo, so začeli izvajati že v 50. letih prejšnjega stoletja, da so pomagali ljudem s sivo mreno. »Seveda se je z leti operativna tehnika vstavitve leče v oko izjemno izpopolnila, enako velik razvoj pa je na področju izdelave leč,« še pojasni mag. Mikek.

Pri običajni operaciji sive mrene vstavijo enožariščno lečo. Ta je edina, ki jo krije zdravstveno zavarovanje. Po takšni operaciji bomo sicer videli bolje, a še vedno bomo potrebovali očala. »Nekaterim zadoščajo očala za branje, drugi potrebujejo tudi očala za daljavo,« pojasni sogovornica. Če bi se ob operaciji sive mrene odločili za lečo, ki omogoči dober vid na daljavo in bližino brez očal (večžariščna leča), bi morali poseg v celoti plačati sami. »Pravila zdravstvene zavarovalnice žal ne dovoljujejo samo doplačil za leče.«

Pri starejših ljudeh je operacija sive mrene daleč najpogostejša. »Sicer na očeh izvajamo še številne druge posege: od posegov na očesnih vekah (če so čezmerno povešene) do posegov zaradi povišanega očesnega tlaka, posegov na mrežnici in še bi lahko naštevali, a dejstvo je, da so operacije sive mrene daleč najučinkovitejše in najuspešnejše. Ljudem praktično v enem dnevu zagotovimo povsem nov vid.« Kot pravi sogovornica, jo njihovo navdušenje ob tem vsakič znova preseneti in gane.

Domov v dveh urah

Tveganja so za vsak poseg nekoliko drugačna, pojasni sogovornica. »Pri laserskih posegih sta pomembni predvsem ustrezna debelina roženice in ustaljena dioptrija. Pri pretanki roženici lahko po posegu pride do nepravilnega izbočenja roženice in pozneje se lahko dioptrija ponovi. Pri posegih z vstavitvijo leče in pri operacijah sive mrene je težavnost posega odvisna od oblike bolezni in anatomskih razmer v očesu.« Vsak po sebi je zahteven, zato je še toliko pomembnejše, da ga opravijo izkušeni strokovnjaki.

Posegi z menjavo leče trajajo do pol ure. Po njih gremo lahko domov, seveda pa se ne smemo peljati sami. Ker oko s kapljicami anestetika naredijo neobčutljivo, je poseg povsem neboleč. »Večina pacientov tudi kasneje nima bolečin. Lahko se pojavijo, kadar se razvije povečan očesni tlak. Zato dobijo pacienti zdravila, ki jih vzamejo za zmanjšanje tlaka, in to težave hitro umiri.«

Kot še pove mag. Kristina Mikek, je okrevanje hitro. »Vidna ostrina je razmeroma dobra že prvi dan po operaciji. Dokončno se ustali v nekaj dneh. Hitrost okrevanja je nekoliko odvisna od zahtevnosti operacije in stanja očesne roženice.« Pozneje omejitev glede naprezanja ni in oseba se lahko vrne k običajnim dejavnostim. Pogosto se odločijo, da poseg izvedejo na obeh očesih hkrati. »Ta pristop je ljudem prijaznejši, saj bistveno skrajša cel proces zdravljenja do popolnega vida na obeh očesih.«

Komu zaupati

V zadnjih letih vse več očesnih centrov ponuja očesne operacije. Marsikaterega Slovenca pritegnejo oglasi iz tujine, še posebno iz Hrvaške. Kako naj vemo, komu lahko zaupamo? »Ko se odločamo, se je treba pozanimati, kateri zdravnik bo dejansko izvedel operacijo, koliko ima izkušenj in kolikšno število posegov opravi. Pomembno je še, da ima center katero od priznanih mednarodnih akreditacij, torej od neodvisne ugledne ustanove potrjeno kakovost in varnost storitev.«

Na vprašanje, zakaj so operacije na Hrvaškem cenejše, pa odgovori, da je to morda držalo pred nekaj leti, zdaj pa takšne razlike ni več. »Res pa je, da se hrvaški izvajalci tovrstnih storitev veliko agresivnejše oglašujejo in pri tem pogosto uporabljajo zavajajoče reklamne prijeme.« V izjemno nizki ceni se lahko skrivajo skriti stroški. Morda vanjo niso vključeni stroški pregledov, morda velja le za eno oko in podobno. Vsakemu, ki se za operacijo odloči, mag. Kristina Mikek, dr. med., svetuje, da se z zdravnikom pogovori o izbiri primerne leče, ki jo bodo vstavili v oko. »Pri materialih obstajajo razlike in smotrno je, da se ob posegu, za katerega se odločimo le enkrat in je od njega odvisen naš vid, odločimo za najkakovostnejše leče.« Pozanima naj se tudi, kako bo prišel do zdravnika po operaciji, če bodo potrebni dodatni pregledi ali zdravljenje zapletov, in koliko ga bo to stalo.

 

Posegi za odpravo dioptrije

Odprava dioptrije z laserskim preoblikovanjem roženice (obstaja več različnih tehnik) je primerna za zdrave oči z ustrezno debelino roženice. Izvajajo jo približno tri desetletja. Običajno lahko normalen vid povrne, če kratkovidnost ne presega dioptrije ‒8 ali daljnovidnost ne dioptrije +4, in to ne glede na stopnjo astigmatizma. Pri težavah zaradi starostne daljnovidnosti pa ne pomaga.

Poseg traja do 15 minut, še nekaj dni po njem odsvetujejo obremenjevanje oči, mogoči so bleščanje, občutljivost in solzenje. Po posegu več kot 98 odstotkov pacientov na daljavo vidi ostro brez očal. Cena je odvisna od vrste posega – od okoli 700 do 1400 evrov za eno oko (zajema pa vse, tudi zdravila in preglede po posegu).

Vstavitev dodatne znotrajočesne leče. Manj znana možnost ob visoki kratkovidnosti ali daljnovidnosti, ki je v prispevku ne omenjamo, je vstavitev znotrajočesne leče. Pri tem ne preoblikujejo roženice niti ne odstranijo naravne leče. Umetno lečo vstavijo skozi nekaj milimetrov širok rez v sprednjem delu očesa.

Tudi ta poseg izvedejo ambulantno v lokalni anesteziji in traja do 30 minut. Običajno ga opravijo najprej na enem očesu, dva do tri tedne pozneje pa še na drugem. Cena za eno oko je skupaj s pregledi pred posegom in po njem blizu 2000 evrov.

Vstavitev večžariščne leče. Starostno daljnovidnost je mogoče odpraviti z večžariščno lečo. Lečo naročijo in izdelajo, tako da je prilagojena posameznikovim očem in dioptriji. Sam poseg je enak kot pri operaciji sive mrene. Traja 10 do 15 minut in ga lahko opravijo na obeh očesih hkrati.

Tveganje zapletov (krvavitve, odstop mrežnice) je manjše od 0,1 promila. Vid je lahko že naslednji dan povsem normalen, a navajanje na novo lečo, predvsem na gledanje od blizu, lahko traja nekaj tednov. Cena za eno oko je odvisna od vrste leče in je vključno s pregledi od skoraj 1500 do nekaj čez 2000 evrov.

(Vir podatkov: Morela Okulisti)

Urša Blejc


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media