Pri homeopatiji zaostajamo za Evropo

Dobro počutje | jan. '17

Zdravnica Irena Gradišar, predsednica Slovenskega homeopatskega društva

Novembra lani je bil na Dunaju kongres Evropskega odbora za homeopatijo (ECH), organizacije, ki združuje homeopatska zdravniška društva iz večine evropskih držav; udeležila se ga je tudi zdravnica Irena Gorišek, predsednica Slovenskega homeopatskega društva. Na kongresu so predavatelji govorili tudi o težavah v času staranja in reševanju teh s pomočjo homeopatije. Opozorili so na problem predpisovanja prevelikega števila zdravil starejšim, ki je lahko s pomočjo homeopatije bolj obvladljiv.

Svetovna zdravstvena organizacija homeopatijo uvršča med prvih pet najpogosteje izbranih nekonvencionalnih metod zdravljenja na svetu. Slovenija, ki ima bogato homeopatsko tradicijo, pa je žal edina država v Evropi, ki tega področja za zdravnike še nima ustrezno urejenega. V zadnjem času je bilo vendarle nekaj pozitivnih premikov, pravi sogovornica. »Leta 2014 je Zdravniška zbornica sprejela sklep, da zdravniku, ki zdravi s homeopatijo, ne odvzamejo zdravniške licence, sprejet pa je bil nov Kodeks medicinske etike, ki zdravniku dovoljuje tudi dopolnilne metode zdravljenja. Čakamo pa še na spremembo zakonodaje. V veliko evropskih državah delujejo organizacije homeopatskih pacientov, ki so združene v organizacijo EFHPA; ta širi glas homeopatskih pacientov in zastopa njihove pravice. V Sloveniji pa takšne organizacije za zdaj še nimamo.«

Kako deluje homeopatija? 

Zdravnik Samuel Hahnemann, utemeljitelj homeopatije, ki je deloval pred več kot 200 leti, ni bil zadovoljen s takratnim načinom zdravljenja, saj so uporabljali mnoge nepreverjene metode, kot so puščanje krvi, spodbujanje bruhanja, zdravljenje z odvajali ali pa z visokimi dozami živosrebrnih spojin, ki so imele tudi toksične učinke. Te metode je želel nadomestiti z znanstvenim sistemom, ki bi temeljil na natančnih pravilih in zakonitostih brez stranskih učinkov in zapletov ter bil prijazen do pacienta. Tako je Hahnemann postavil zdravljenje, ki temelji na treh načelih: preizkusu homeopatskega zdravila na zdravih ljudeh – ta preizkus poteka po natančno določenem protokolu in je osnova za ugotavljanje znakov homeopatskega zdravila; na načelu podobnosti – po tem načelu lahko bolezen ozdravimo z zdravilom, ki v preizkusu na zdravih ljudeh povzroča podobne znake, kot jih ima bolnik, ter na predpisu enega zdravila, kar pomeni, da je bilo v preizkusih vedno uporabljeno le eno zdravilo, katerega delovanje je znano. »Kako deluje več zdravil hkrati, ne vemo, ker takšni preizkusi (z več zdravili naenkrat) niso bili narejeni,« pojasni Irena Gorišek.

Homeopatska zdravila so pripravljena iz naravnih snovi mineralnega, rastlinskega ali živalskega izvora in s postopkom redčenja in pretresanja, imenovanega potenciranje. »Oznaka potence D ali C pomeni stopnjo razredčitve, na primer D-1:10, C-1:100; število zaporednih razredčitev pa nam pove številka za črko, na primer D30 ali C200.«

Prvi obisk pri zdravniku homeopatu običajno traja uro ali več, saj je anamneza postavljena na osnovi obsežnega pogovora; dobra anamneza pa je ključna za izbiro pravega zdravila. Bolnik najprej natančno predstavi svoje težave, nato pa mu zdravnik postavlja usmerjena vprašanja o splošnem stanju, občutljivosti, spanju, psihičnem stanju, po potrebi sledi klinični pregled. Potem zdravnik homeopat analizira znake in izbere ustrezno homeopatsko zdravilo. Ker je homeopatija tako individualna, ni mogoče opisati postopkov zdravljenja posameznih težav. Vsak človek je svet zase, in homeopatija obravnava vsakega posameznika posebej, zato ni enotnega odgovora za zdravljenje revmatizma, luskavice itd.

Zdravljenje traja različno dolgo in je seveda odvisno od narave bolezni in odziva organizma, bolnikove starosti, njegove discipliniranosti itd. Pa seveda tudi od tega, ali je bilo izbrano pravo zdravilo. Kronične bolezni, ki trajajo več let, se tudi zdravijo daljši čas. Učinek zdravljenja akutnih bolezni pa je hiter – v nekaj dneh, včasih že po nekaj urah. Ko sem poizvedovala o homeopatiji, sem slišala več zanimivih zgodb. Naj omenim dve: starejši moški je imel dolgotrajno in tako hudo vnetje očesa, da se mu je iz njega nenehno cedil gnoj. Homeopatsko zdravljenje je trajalo tri leta, stanje pa se mu ni izboljševalo; zato je bil še toliko bolj presenečen in vesel, ko se je nekega jutra zbudil brez izcedka – ozdravljen. Zanimiv je še primer moškega srednjih let, ki je imel trdovraten in boleč krč v vratu. Priporočili so mu homeopata, ki naj bi ga takoj pozdravil. Kot je povedal, ga je ta zelo dolgo »zasliševal« in mu nazadnje dal le drobceno tableto. Precej nejevoljen, češ, koliko časa je izgubil in kako mu bo ta drobna tableta pomagala, se je odpeljal in v križišču na hitro pogledal desno in levo … Ter se začudil, saj pred tem glave že nekaj dni ni mogel obrniti.

Kako je po svetu?

Homeopatija je k nam prišla v prvi polovici 19. stoletja, obdržala pa se je do začetka 2. svetovne vojne. Poleg nekaterih zdravnikov so jo izvajali tudi laiki, še zlasti iz vrst plemstva in duhovščine. Uspešno so zdravili tako ljudi kot tudi živali, o čemer pričajo številni zapisi. Takrat so ljudje v mnogih primerih bolj zaupali homeopatom kot zdravnikom; teh je bilo malo, bili so le v mestih, zdravljenje pri njih pa drago. Predvsem duhovniki pa so s homeopatijo zdravili brezplačno. Homeopatijo smo pri nas ponovno začeli odkrivati in poučevati po osamosvojitvi, ko je bilo leta 1992 ustanovljeno Slovensko homeopatsko društvo. »Homeopatska zdravila so v naših lekarnah ponovno na voljo od leta 2011, to so registrirana zdravila, ki so definirana kot zdravila za uporabo v humani medicini. Svetujejo in izdajajo jih lahko le magistri farmacije z dodatnimi znanji s področja homeopatije,« pojasni Irena Gorišek.

Po podatkih Evropskega odbora za homeopatijo (ECH) ima osnovno homeopatsko izobrazbo 40.000 zdravnikov v EU. V posameznih državah (Češka, Danska, Estonija, Finska, Irska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Švedska in Velika Britanija) lahko zdravijo s homeopatijo zdravniki in laiki, ki pa imajo pri zdravljenju številne omejitve. V drugih državah se lahko s homeopatijo ukvarjajo samo zdravniki. V Bolgariji, Franciji, Nemčiji, na Poljskem, v Španiji, Grčiji, Italiji in Litvi pa imajo na medicinskih fakultetah tudi podiplomsko izobraževanje iz homeopatije. Na številnih medicinskih fakultetah je homeopatija izbirni ali obvezni predmet. Tako dobijo osnovne informacije že v okviru dodiplomskega študija. S homeopatijo zdravijo v nekaterih bolnišnicah v Avstriji, Franciji, Nemčiji, Italiji, Španiji, Švici in Veliki Britaniji.

Pomembna za ekološko kmetijstvo

Homeopatijo uporabljajo tudi veterinarji. Slovensko veterinarsko homeopatsko društvo združuje veterinarje, ki imajo dodatna znanja iz homeopatije, skrbi pa tudi za njihovo izobraževanje. Zdravljenje s homeopatijo je pomembno predvsem v ekološkem kmetijstvu, saj se s homeopatskimi zdravili izognemo marsikateremu antibiotičnemu zdravljenju.

Lidija Jež 


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media