Prvi sovražnik pljuč je cigaretni dim
Boris Devčić, dr. med., spec. internist iz Bolnišnice Sežana
Kar deset odstotkov odraslih Slovencev ima kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB), ki je najpogosteje posledica kajenja, nam je povedal Boris Devčić, dr. med., spec. internist iz sežanske bolnišnice. Pljučne bolezni tako postajajo za srčno-žilnimi boleznimi in rakom tretji najpogostejši vzrok umrljivosti, še ugotavlja zdravnik.
Dolgotrajen kašelj, povečano nastajanje sluzi in občutek težke sape so lahko znaki, da je se je pri nekom z leti razvila ta pljučna bolezen, ki ga bo spremljala do konca življenja. Zdravnik zato priporoča, da vsak kadilec po 40. ali 45. letu obišče zdravnika, tudi če omenjenih težav še nima. Preprosta nekajminutna preiskava – spirometrija – pokaže, kolikšno imamo pljučno kapaciteto in kako hitro zrak izdihnemo, kakšen je pretok zraka skozi dihala in koliko zraka ostane v pljučih, potem ko maksimalno izdihnemo. Ob preiskavi mora oseba najprej globoko vdihniti in nato skozi ustnik čim hitreje in močneje izdihniti v napravo, dokler nima občutka, da je popolnoma izpraznila pljuča, ali vsaj šest sekund.
A kot ugotavlja strokovnjak, z obiskom zdravnika marsikdo odlaša celo, ko so težave že prisotne. Tako bolezen dobi priložnost, da hitreje napreduje in močno poslabša življenje. »Ljudje pogosto pridejo k zdravniku šele takrat, ko imajo že resne težave.« Težave pri hoji po stopnicah marsikdo pripiše letom ali pomanjkanju telesne zdržljivosti, vsakodnevno kašljanje pripisuje kajenju kot nekaj povsem običajnega. Vendar ni. »Težave se nato stopnjujejo, oseba s KOPB je telesno vse manj zmogljiva. Ob tej bolezni pa se pogosto pojavijo še druge spremljajoče bolezni, kot so pljučni rak, številne srčno-žilne bolezni, depresija, osteoporoza …« nam še razloži sogovornik.
Največ bolezni zaradi kajenja
Poudarja, da je največji sovražnik pljuč kajenje in da le-to botruje kar devetdesetim odstotkom nastanka vse bolj razširjenega KOPB. »V cigaretnem dimu je nekaj tisoč škodljivih kemikalij in med njimi so rakotvorne, ki med seboj delujejo sinergistično. Ti delci pridejo v pljuča, kjer dražijo sluznico, povzročajo vnetja in oksidativni stres. Zato se pljuča hitreje starajo in propadajo.«
Zdravnik nam je tudi pojasnil, kaj se lahko po dolgotrajnem kajenju v pljučih zgodi. »Vnetne spremembe povzročijo zadebelitev sten dihal in nastaja veliko sluzi. Zato se poveča upor zraka pri dihanju, pojavi se naduha. Prizadeti so tudi pljučni mešički, skozi katere kisik prehaja v kri. Ti propadajo in med njimi nastajajo večje zračne votline (pljučni emfizem). Kot posledica kajenja se lahko majhna dihala tudi brazgotinijo in pride do tako imenovane bolezni pljučnega intersticija. Boris Devčić, dr. med., pojasni, da je bolnikom težko, če takšno stanje napreduje, saj občutek, da ne morejo dihati, zares ni prijeten.
»Pljuča so zelo občutljiv organ. Z leti poškodbe postanejo vse bolj vidne, še posebno pri nekaterih, ki nimajo dovolj telesnih encimov, ki sicer skrbijo za sanacijo škod. Zato so ti za poškodbe še bolj dovzetni,« ugotavlja sogovornik. Prav zato pri vseh kadilcih posledice kajenja niso enako hude. Vendar vnaprej ne moremo vedeti, kdo je občutljivejši za hitro napredovanje bolezni in kdo ne.
Prvi ukrep, ki je pomemben tako za preprečevanje pljučnih bolezni kot tudi za upočasnitev njihovega napredovanja, ko so že prisotne, je vsekakor prenehanje kajenja. Nasploh je napredovanje bolezni v veliki meri odvisno od tega, koliko smo pripravljeni spremeniti življenje. »Ker je kajenje zasvojenost, je to pogosto težava in bolnike kljub bolezni včasih težko prepričamo. Na neki način je to razumljivo. Kadijo zaradi nikotina, ki jim dvigne razpoloženje, izboljša koncentracijo … Če pokadijo eno škatlico cigaret na dan, se 250-krat na dan 'zadenejo'. Možgani dobijo impulz v nekaj sekundah.« A kot še poudari Boris Devčić, dr. med., prav tolikokrat vdihnejo tudi vse tiste strupe, ki ne uničujejo le pljuč, ampak imajo v telesu številne škodljive posledice.
V Sloveniji kadi vsak četrti prebivalec, starejši od petnajst let, več je moških kot žensk, vendar število kadilk narašča. »Zato narašča pojavnost pljučnih bolezni pri ženskah in tudi pojavnost srčno-žilnih bolezni. Pomembno je vedeti, da kajenje ne vpliva škodljivo le na pljuča.«
Začarani krog
Zaradi težav pri dihanju postane bolnik manj zmogljiv. »To je bolezen, kjer zrak zastaja v pljučih in ga ne morejo izdihniti do konca, in takšno dihanje je precej naporno. Če se lotijo kakšne telesne dejavnosti, občutijo še večje neugodje in napor, zato postajajo vse manj dejavni in oslabijo jim še mišice. V žilah srčno-pljučnega obtoka zaradi redukcije pljučnega parenhima in hkrati ožilja nastaja povečan krvni tlak, desno srce je vse bolj obremenjeno, kar dodatno pripomore k manjši telesni zmogljivosti. Dejansko je to začarani krog.«
Dodaja, da gre pri snoveh iz cigaretnega dima tudi za oksidante, ki ne delujejo le na pljuča, ampak tudi na notranjo plast žil (endotelij). »Endotelij krvnih žil je izredno pomemben del krvne žile, dejansko poseben organ, ki se pod vplivom prostih radikalov hitreje stara, žila ni več tako zaščitena pred poškodbami, hitreje prihaja do sklerotičnih sprememb in zapletov.«
Sogovornik se dotakne še socialnega vidika bolezni. Zaradi slabše gibljivosti, težkega dihanja in kašljanja bolniki postopoma postanejo tudi socialno izolirani. Zaradi tega so pri njih pogostejše motnje, kot sta depresija in tesnobnost. Bolj so ogroženi za razvoj pljučnega raka. Po drugi strani lahko bolnik z opustitvijo kajenja, primerno telesno dejavnostjo, dihalnimi vajami in kakovostno prehrano pomembno prispeva k ohranjanju kakovosti življenja.
Desetina Slovencev s KOPB
Raziskava, ki so jo pred leti v regiji z 12.000 prebivalci izvedli na 750 pacientih v sežanski bolnišnici (vodila jo je mag. Tanja Gržetić Romčević, dr. med.), je pokazala, da ima kar 10 odstotkov odraslih KOPB, in sicer 16,5 odstotka moških in štiri odstotke žensk. »Očitno gre za bolezen zelo velikih razsežnosti,« opozarja Devčić. »Skoraj polovica tistih z ugotovljenim KOPB je imela blago obliko in od teh se jih 83 odstotkov svoje bolezni še ni zavedalo.«
Iz registra pljučnega raka v Sloveniji je razvidno, da je tudi za pljučnim rakom v letu 2013 zbolelo kar 1300 prebivalcev. Njegova pojavnost je pri moških že nehala naraščati (celo rahlo pada). Pri ženskah, kjer je pogostost sicer še vedno manjša kot pri moških, pa pojavnost tega raka še vedno narašča za okoli štiri odstotke na leto.
Zima vpliva na poslabšanja
Zima, vendar ne zaradi mraza, ampak predvsem zaradi sezone okužb, lahko dodatno vpliva na poslabšanje KOPB. Pljučni bolniki imajo zato praviloma v tem letnem času nekoliko več težav. Priporočajo jim, da se v času raznih virusnih obolenj izogibajo krajev, kjer se zadržuje veliko ljudi (kino, gledališče). Svetujejo jim tudi cepljenje proti gripi.
Tudi majhni prašni delci v zraku, ki nastajajo pri nepopolnem izgorevanju fosilnih goriv, so s strupenimi snovmi, ki jih vsebujejo, še dodatni dejavnik tveganja. V premeru so lahko manjši od 2,5 mikrona, zato lahko prodrejo globoko v dihalne poti. Pozimi so obremenitve največje, ker so mesta pogosto prekrita z meglo, prometu pa se pridružijo še dodatni viri onesnaženja – kurišča.
S starostjo se skupna izpostavljenost škodljivim vplivom iz okolja povečuje. Začetke KOPB običajno zaznamo po štiridesetem letu,« razloži strokovnjak. »To je najpogostejša pljučna bolezen pri starejših, medtem ko je pri mlajših najpogostejša bronhialna astma. Zadnja je bistveno slabše vodljiva, če takšen posameznik tudi kadi, kar ni redek pojav.«
Pljuča niso obnovljiv organ. »Ko tkivo propade, ga ne moremo več obnoviti. Z zdravili in spremembo življenja le lajšamo težave in upočasnimo napredovanje bolezni, ne moremo pa je več ozdraviti. KOPB je kronična bolezen,« zaključi Boris Devčić, dr. med. Tudi zaradi tega je zelo pomembno, da jo čim prej odkrijemo in ne odlašamo predolgo z obiskom zdravnika, sploh če spadamo med bolj ogrožene zanjo.
Znaki KOPB:
- Kašljanje: predvsem zjutraj, a lahko tudi čez dan
- Izpljunek: na začetku je običajno bel ali prozoren, v poznejših stadijih bolezni in v času prebolevanja okužb ga je še več in je po večini obarvan rumeno.
- Težka sapa: zjutraj po bujenju – dokler se bolnik ne odkašlja, med telesnim naporom, pozneje tudi pri manj zahtevnih opravilih in celo v mirovanju.
Ni lahko, a je mogoče
Od opuščanja kajenja imamo vedno koristi. Nekaterim pri opuščanju pomaga podpora skupine, drugim individualna ali celo anonimna pomoč. Tudi v zdravstvenih domovih so v zdravstvenovzgojnih centrih na voljo različne vrste pomoči. Na tel. št. 080 2777 lahko za svetovanje pri opuščanju kajenja pokličete vsak delovnik od 17. do 20. ure.
