Prej bo propadla država kot pokojninski sistem

feb. '17

Prehodno obdobje zadnje pokojninske reforme se zaključuje. Lani so bili njeni učinki največji do zdaj. Rast števila upokojencev se še naprej upočasnjuje, povečali pa so se dohodki iz prispevkov zaposlenih, s tem pa se je zmanjšal delež države. V dobrem letu so bile tri uskladitve pokojnin. Letos poleti se bodo zvišale tudi najnižje pokojnine za 40 let dela brez dokupa. Najpomembnejše pa je, da bosta tudi v prihajajoči pokojninski reformi ohranjena obvezno pokojninsko zavarovanje in medgeneracijska solidarnost, pravi generalni direktor ZPIZ Marijan Papež, ki se bo spomladi potegoval še za četrti mandat.

Že kmalu po uvedbi novega pokojninskega zakona ZPIZ-2 ste dejali, da učinkuje. Ali se še naprej upočasnjuje rast števila novih upokojencev?

V lanskem letu je bil ta učinek najmočnejši. Rast števila uživalcev vseh pokojnin je bila 0,3 odstotka, kar je najmanj v zadnjih 26 letih, rast števila uživalcev starostnih pokojnin pa 0,8 odstotka, kar je najmanj v zadnjih 20 letih. Leta 2015 je bila ta rast 1,3 odstotka in je bila najnižja v zadnjih 19 letih, rast števila vseh upokojencev pa je bila predlani 0,5 odstotka, kar je bilo najmanj v zadnjih 25 letih. Učinki nove reforme so veliki. Dotok zahtevkov za starostno pokojnino je bil lani le 13.022, v letu 2015 pa 14.438, v letih največjega upokojevanja pa tudi do 25.000 na leto.

Kaj je k temu najbolj prispevalo?

Največ so prispevali strožji pogoji upokojevanja pa tudi stimulacije za ostajanje v delovnem razmerju tudi po izpolnitvi pogojev za upokojitev. ZPIZ-2, ki je začel veljati 1. 1. 2013, je prinesel možnost izplačila 20 odstotkov predčasne ali starostne pokojnine za vse tiste, ki so izpolnili pogoje za predčasno in starostno upokojitev po novem zakonu in so še naprej ostali v zavarovanju. Konec lanskega leta je bilo teh uživalcev okoli 5.800. V primerjavi z letom 2015 se je to število bistveno povečalo, ker je ZPIZ-2B, ki je začel veljati 1. 1. 2016, razširil možnost pridobitve tega izplačila. To je zagotovo stimulativni ukrep.

Reforma je prinesla tudi ukinitev dodane dobe, kar je najbolj odložilo upokojitev tistim, ki so se šolali in služili vojaški rok; tem so se upokojitveni pogoji podaljšali za 4 do 5 let. Potem ukinitev znižanja starostne meje zaradi otrok za moške (pride v poštev izjemoma) pa višji pogoji za upokojitev in najradikalnejši ukrep – uvedba pokojninske dobe brez dokupa.

Kdaj se je število upokojencev v zadnjih letih najbolj povečalo?

Najbolj se je povečalo leta 2011, ko je bil referendum o pokojninski reformi. V letih pred novo pokojninsko reformo so bila povečanja najvišja: leta 2010 – 2,6 odstotka, 2011 – 3,1 odstotka, 2012 – 2,7 odstotka in 2013 – 2,9 odstotka. Tega leta je sicer začela veljati nova pokojninska reforma, vendar se je večina ljudi upokojila še po starih pogojih.

Lani je pokojninska blagajna poslovala v višini dobrih 5 milijard evrov. Koliko so prispevali zavarovanci in koliko državni proračun?

Zelo pomembno je, da se je delež od prispevkov zaposlenih povečal in je znašal 72,4 odstotka vseh dohodkov, v letu 2015 je ta delež znašal 69,7 odstotka. Iz državnega proračuna je bilo tako namesto načrtovanih milijarda 75 milijonov evrov potrebnih bistveno manj, »samo« 989 milijonov, kar v deležu dohodkov pokojninske blagajne predstavlja manj kot 20 odstotkov. Pri prispevku države je treba ločiti dve stvari: tekočo obveznost, kjer država plačuje prispevke za posebne pravice in prispevke za določene kategorije zavarovancev, to je okoli 279 milijonov, in dodatno obveznost, kjer zaradi premalo pobranih prispevkov zagotovi razliko za pokojnine in druge prejemke.

Število zavarovancev se je lani povečalo, kar kaže na gospodarsko rast. Koliko so prispevali dijaki in študenti?

Dijaki in študenti so v lanskem letu v pokojninsko blagajno prispevali blizu 60 milijonov evrov, kar je skoraj 15 odstotkov več kot v letu 2015, ko so se ti prispevki plačevali za enajst mesecev. Študentsko delo predstavlja dober odstotek vseh dohodkov naše blagajne, vpliva pa tudi na povečanje števila zavarovancev. Lani se je razmerje med številom upokojencev in številom zavarovancev povečalo – na enega upokojenca pride 1,43 zaposlenega. Najnižje razmerje je bilo leta 2013, in sicer 1 : 1,38. Učinek te spremembe je pozitiven tako za pokojninsko blagajno kot tudi za dijake in študente, ki na ta način pridobijo delovno dobo brez dokupa. Število vseh zavarovancev se je lani povečalo za okrog 2 odstotka.

Več kot 200 tisoč starostnih upokojencev prejema nižje pokojnine od 500 evrov, in to za 40 let dela; celo varstveni dodatek, ki je socialni prejemek, je višji od najnižjih pokojnin. Na predlog Zdusa je vlada pristala, da se te pokojnine zvišajo. Komu se bodo zvišale in od kdaj?

Predlog zakona naj bi reševal tiste upokojence, ki imajo 37 do 40 let pokojninske dobe brez dokupa in prejemajo nižje pokojnine od 500 evrov. To pomeni, da so toliko časa delali oz. so bili na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, kjer so prejemali nadomestilo in jim je tekla pokojninska doba brez dokupa ali vključenosti v starševstvo. Ni namreč pošteno, da za toliko časa dela prejemajo manjšo pokojnino, kot je cenzus za varstveni dodatek, ki je januarja znašal nekaj čez 476 evrov. Treba pa je dodati, da bi bilo kar veliko pokojnin še nižjih, če ne bi bile odmerjene od najnižje pokojninske osnove. Kar kaže, da problem nizkih pokojnin ni zaradi pokojninskega sistema, ampak zaradi prenizkih plač oz. zavarovalnih osnov, od katerih se plačujejo prispevki. Te pokojnine naj bi se povišale 1. julija. V to bo vključenih približno 10.000 žensk in 23.000 moških. Moških je več zato, ker so zanje veljali strožji upokojitveni pogoji. Ženske imajo že zdaj odmero od najnižje pokojninske osnove za 40 let v višini 498 evrov, moški za enako dobo pa 443 evrov.

Nad tako odločitvijo se pa že pritožujejo ženske, ki so se pred leti upokojevale s polno delovno dobo, ki je takrat znašala 35 let, saj v popravo krivic ne bodo vključene.

Ne gre za popravo krivic, saj so pokojnine odmerjene v skladu z zakonom. Gre za razmišljanje, da so za 40 let dela pokojnine prenizke. Do leta 2000 je bil za ženske pogoj za upokojitev 35 let delovne dobe, za moške pa 40 let, in takrat smo rekli, da gre za polno pokojnino. Od leta 2000 tega izraza ni več, res pa je, da se je po prejšnjem pokojninskem zakonu ZPIZ-1 vrednotenje pokojninske dobe zmanjšalo z 2 na 1,5 odstotka in da so se takrat začeli ženskam zviševati pogoji starosti in delovne dobe. Letos znašajo že 39 let in 8 mesecev pokojninske dobe brez dokupa ob dopolnjeni starosti 59 let in 4 mesece. Prejeli smo nekaj odzivov, da so prikrajšane, vendar je zadeva večplastna. Ne smemo pozabiti, da so se takrat ženske lahko prej upokojile (tudi pri starosti 50 let) in da so s tem pet let manj plačevale prispevke in pet let dlje uživajo pokojnino in starost za upokojitev. Bistveno nižja od sedanje je bila tudi starost, odmerni odstotek pa je bil za 35 let dobe enak kot za moškega za 40 let (85 odstotkov). Ta rešitev je dobra, ni pa idealna, pri tem pa velja poudariti, da gre za pokojnine za 37 do 40 let dela in več oziroma za pokojninsko dobo brez dokupa.

Nekateri upokojenci se pritožujejo nad odločitvijo, ker jim pri izračunu pokojnine niste upoštevali nadurnega dela.

Sistem nadurnega dela oz. priznavanja le-tega se je z zakonodajo spreminjal. Pred letom 1992 so morali biti izpolnjeni posebni delovni pogoj, in če v aktih organizacije to ni bilo opredeljeno, ga ni bilo mogoče priznati. Po letu 1992 je bilo določeno, da se pri izračunu pokojnine upošteva tudi nadurno delo, če so bili plačani prispevki. Teh pritožb je bilo veliko konec 90. let prejšnjega stoletja. Po letu 1992 je ta rešitev boljša in tudi pravičnejša.

Mnogi, ki so plačevali prostovoljno zavarovanje oz. so si dokupili pokojninsko dobo, ki po novem zakonu ni upoštevana, menijo, da so s tem izgubili tudi vplačani denar.

To ne drži, saj se leto prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje in dokupa enako vrednoti kot vsa druga doba – za moškega 1,25 odstotka, za žensko v prehodnem obdobju 1,38 odstotka. Je pa novi zakon prinesel strožje pogoje za upokojitev, zato morajo delati dlje oziroma se jim pri uveljavitvi predčasne pokojnine le-ta trajno zniža tudi do 18 odstotkov. Pri odmeri pokojnine pa se pri izračunu upošteva vsa doba in bo zato višja. Ustavno sodišče je odločilo, da 27. člen ZPIZ-2 ni v nasprotju z ustavo, s čimer se strinjam. Pričakoval pa sem ugodno rešitev za tiste zavarovance, ki so bili blizu izpolnitve pogojev po ZPIZ-1. Teh zavarovancev, ki so bili prostovoljno vključeni v obvezno zavarovanje, je bilo sicer veliko, je pa treba povedati, da prispevki niso bili visoki, saj so bili v večini primerov zavarovani le za ožji obseg pravic.

Gmotni položaj upokojencev se je v zadnjih letih krize zelo poslabšal tudi zato, ker pokojnine kar nekaj let niso bile usklajevane. Kaj bi prinesle redne uskladitve pokojnin?

Od leta 2010 se pokojnine niso več sistemsko usklajevale; leta 2010 so se uskladile le za polovico redne uskladitve, 2011 za četrtino, 2012, 2014 in 2015 se sploh niso uskladile, 2013 le simbolično za 0,1 odstotka, kar pomeni, da so se v tem času uskladile za 8,7 odstotne točke manj, kot bi se morale po sistemski zakonodaji. V zadnjih 13 mesecih pa je narejena bistvena sprememba: pokojnine se resda niso redno uskladile po sistemskem zakonu, so se pa lani uskladile po zakonu o izvrševanju proračuna, in sicer januarja 2016 za 0,7 odstotka in izredno oktobra za 0,4 odstotka, kar je skupaj višja uskladitev, kot bi bila redna. Letos januarja so se pokojnine po zakonu o izvrševanju proračuna uskladile za 1,15 odstotka, kar je nekje toliko, kot bi znašala redna uskladitev. Pričakovali smo, da bo letos izvedena redna uskladitev, psihološko bi delovalo bolje, saj bi tudi na tem segmentu pomenilo, da smo končno iz krize in se pokojnine usklajujejo po sistemskem zakonu.

Do pred leti je veljalo, da je vsaka naslednja generacija prejemala boljše pokojnine. Zadnja leta pa se dogaja, da so pokojnine vse nižje. Se bodo še nižale?

Ne drži, da je vsaka naslednja generacija prejemala boljše pokojnine, ker se je podaljševalo obdobje za izračun pokojnine, zniževalo se je vrednotenje pokojninske dobe, tako da lahko rečemo, da je vsaka naslednja generacija prejemala nižje pokojnine in da tudi razmerje med pokojnino in plačo pada. Že prejšnji pokojninski zakon ZPIZ-1 je pri starostni pokojnini prinesel nižje vrednotenje pokojninske dobe (z 2 na 1,5 odstotka) po 151. členu tudi za že upokojene, podaljšanje obdobja za izračun pokojninske osnove pomeni tudi nižje pokojnine. ZPIZ-2 pa je prinesel dva elementa, ki pomenita ustavitev nižanja pokojnin: zaustavil je padanje vrednotenja pokojninske dobe, pomemben pa je tudi fiksni valorizacijski količnik v zadnjem letu pred upokojitvijo, ki je vedno 1. To pomeni, če so se lani plače povečale za 1,8 odstotka (podatek bo znan 15. februarja), bo tisti, ki se bo namesto lani upokojil letos, že zaradi tega dobil za 1,8 odstotka višjo pokojnino, seveda pa je treba pri odločitvi, kdaj se upokojiti, upoštevati tudi podaljšanje obdobja za izračun pokojninske osnove in na prehodu v letošnje leto tudi nižje vrednotenje dobe za ženske.

Pokojnina je vse bolj odvisna od tega, koliko časa smo delali in koliko smo prispevali v pokojninsko blagajno. Če vzamemo vse pokojnine, ki vključujejo tudi sorazmerni del in delne pokojnine, je višina povprečne starostne pokojnine 613 evrov, brez sorazmernih delov pokojnin (teh je 15 odstotkov) pa je povprečna pokojnina 687 evrov. Če pa vzamemo samo starostne pokojnine za 40 let pokojninske dobe ali več, pa povprečna pokojnina znaša že 804 evrov. Dejstvo pa je, da bi, če bi bile plače boljše in plačevanje prispevkov od višjih zavarovalnih osnov, bi bile tudi pokojnine višje.

Večkrat ste že povedali, da ne potrebujemo nove pokojninske reforme vrat na nos. Na katera vprašanja pa bo morala odgovoriti?

Odgovoriti bo morala na vprašanje vzdržnosti pokojninske blagajne in dostojnih pokojnin. Pomembno je, da bi bil novi pokojninski zakon sprejet vsaj pol leta ali leto pred uveljavitvijo, ljudje tako ne bi bili zbegani in bi se manj nepremišljeno in na hitro upokojevali. Zelo pomembno je tudi, da ljudi ne zasipavamo z napačnimi populističnimi informacijami, kako bodo vsi morali delati do 67. leta. To ne drži, zame je zdaj osnovna pravica za pridobitev pokojnine 40 let pokojninske dobe brez dokupa pri starosti 60 let po končanem prehodnem obdobju leta 2019, torej ne pri 65 letih starosti za najmanj 15 let zavarovalne dobe. Res pa je, da se zdaj ljudje kasneje vključujejo v zavarovanje. Bela knjiga ponuja več različic upokojitvene starosti in pokojninske dobe, ki pa so vse za razpravo kot tudi drugo navedeno, nikakor pa ne pomeni že končne odločitve.

Pred letom 2020 ni potrebna nova reforma, zdaj imamo še dovolj časa za razpravo, je pa pomembno, da se lotimo tudi invalidskega zavarovanja, ki je bilo do zdaj zanemarjeno. Z roko v roki pa mora iti tudi druga zakonodaja – npr. delovnopravna.

Kaj bi dejali vsem tistim, še posebej mladim, ki pravijo, da za njih tako in tako ne bo pokojnin?

Tudi ko sem se sam zaposlil, sem mislil, da ne bom nikoli dobil pokojnine. Ko gre otrok v osnovno šolo, vemo, da jo bo obiskoval 9 let, srednjo šolo 4 leta, fakulteto pa od 5 do 7 let. To so za ljudi sprejemljive časovne komponente, ko pa se potem človek pri 25 letih ali včasih še mlajši zaposli, se mu zdi 35 do 40 let dela časovno zelo oddaljeno obdobje. To je normalno, samo da včasih iz tega niso delali toliko pompa kot zdaj. Pokojninska zakonodaja se je vseskozi spreminjala, velikokrat so bile težave z usklajevanjem pokojnin in prihajali so strožji pogoji. Najpomembneje je, da mladi dobijo zaposlitev in da imamo še naprej obvezno pokojninsko zavarovanje.

Ali je obvezno pokojninsko zavarovanje še vedno najbolj varen pokojninski steber?

Če malo karikiram, mislim, da bo prej propadla država kot pokojninski sistem. Sam sem prepričan, da moramo zagotoviti stabilno obvezno zavarovanje z elementi solidarnosti, ob tem pa razviti tudi dodatne oblike zavarovanja, ne pa dodatnih oblik zavarovanj na račun osiromašenega obveznega zavarovanja. Bela knjiga ima tu dobro usmeritev. Glavno je, da še naprej obstajata medgeneracijska pogodba in solidarnost in se s pravočasnimi in pametnimi spremembami zagotovi stabilno izvajanje obveznega zavarovanja.

Aprila se vam izteče tretji mandat. Ali se boste potegovali še za četrtega?

Da, se bom.

Na kaj ste v letih vodenja pokojninske blagajne najbolj ponosni?

Po dveh mesecih, ko sem prevzel vodenje zavoda, sem podpisal pomembno pogodbo s tedanjim finančnim ministrom Andrejem Bajukom, s katero je država prevzela primanjkljaj iz preteklosti, tako od 1. julija 2005 naprej pokojninska blagajna posluje z izravnanimi dohodki in odhodki.

Ponosen sem tudi na uspešno izvedbo projektov na področju matične evidence zavarovancev, na mojo pobudo je zavod postal tudi prekrškovni organ, pa ne zato, da kaznuje, ampak da sproti pridobi potrebne podatke o izplačanih plačah in prispevkih – t. i. obrazec M4, ki ga morajo letno posredovati zavezanci. Škoda, da nekatere stvari niso bile urejene že prej, saj je po letu 1990 veliko pravnih subjektov nastalo in tudi propadlo. Zavod je že leta 2009 uvedel elektronski zajem podatkov, zdaj pa se zavzemamo za to, da bomo podatke o višini plač, obračunanih in plačanih prispevkih pridobivali neposredno od Finančne uprave RS. Naslednje leto delodajalcem ne bo več treba posredovati teh podatkov za delavce v delovnem razmerju, zajemali jih bomo sami, kar bo velika prednost, saj se je v preteklosti dogajalo, da je delodajalec lahko plačeval prispevke, vendar ni posredoval obrazca M4, in ob upokojitvi je nastal problem.

Pomembno se mi zdi tudi, da smo odpravili krajevno pristojnost za prijavo v obvezno zavarovanje, bili smo pobudniki, da od leta 2016 potekajo vse prijave v zavarovanje prek E-vem, razen za fizične osebe. Zavod je v tem obdobju naredil pomemben korak k digitalizaciji poslovanja, mislim, da smo v javni upravi med vodilnimi institucijami, 60 odstotkov našega poslovanja ni več papirnega. Zagotovili smo zelo dobre delovne pogoje, kar je dobro tako za zaposlene kot stranke, ki so v večini starejše, da lažje dostopajo do nas.

Poudariti moram zelo dobro sodelovanje z resornim ministrstvom, ministrstvom za finance in drugimi institucijami, predvsem z ZZZS, FURS, ZRSZ, Računskim sodiščem RS. Temeljna vizija zavoda še naprej ostajajo zadovoljne stranke, javnost in zaposleni. To so le nekateri uspehi, na katere sem ponosen. Seveda so lahko doseženi samo, če ima človek dobre sodelavce, in teh je v zavodu velika večina, na kar sem tudi ponosen.

Kaj bo zavod novega izvajal v tem letu?

Letos bo sprememba pri letnem dodatku, saj se bo za določitev višine upoštevala tudi pokojnina iz tujine. Zavod bo ta mesec poslal približno 120.000 upokojencem, uživalcem sorazmernega dela pokojnine in prejemnikom pokojnine v tujini, poseben obrazec, ki ga bodo izpolnjenega vrnili na zavod. Na podlagi teh podatkov bomo ugotovili, ali jim letni dodatek pripada oz. v kolikšni višini. To bo za zavod pomenilo veliko dodatnega dela, prav tako pa nas v sredini leta čaka izvedba zakona, ki je še v proceduri, kjer se bodo določili najnižji zneski pokojnine za 40 let pokojninske dobe brez dokupa pa tja do 37 let, seveda pa so mogoče tudi kakšne dodatne rešitve.

Jožica Dorniž