Pokojnine in dodatni zaslužek
Viljemka Centrih
Po slovenski pokojninski zakonodaji nihče, ki je polno zaposlen, ima status samostojnega podjetnika ali opravlja poslovodno funkcijo v gospodarski družbi, ne more hkrati prejemati pokojnine. Vendar je med upokojenci veliko takih, ki še želijo delati za plačilo ali pa morajo zaradi nizkih pokojnin še vedno delati. Možnosti za dodatni zaslužek je več, vendar pod določenimi pogoji, saj različne oblike dela različno vplivajo na pravico do prejemanja pokojnine oziroma na njeno višino.
Upokojenec, ki prejema starostno, predčasno ali vdovsko pokojnino, se lahko odloči, da se bo ponovno zaposlil. Temu v strokovnih krogih rečejo »reaktivacija«. V času, ko dobiva plačo, mu pokojnina miruje. Lahko pa se zaposli le za polovični ali krajši delovni čas, v tem primeru pa prejema sorazmerni del pokojnine (delna pokojnina). Ta se odmeri od predčasne ali starostne pokojnine. Kdor se vključi v obvezno zavarovanje le za dve uri na dan ali 10 ur tedensko oziroma za četrtino polnega delovnega časa, prejema 75 odstotkov pokojnine, če dela štiri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko, prejema 50 odstotkov itd. To možnost imajo tudi samozaposleni, družbeniki in kmetje, ne pa tudi prejemniki invalidske pokojnine.
Tisti, ki so že izpolnili pogoje za predčasno in starostno upokojitev in še ostajajo v zavarovanju, imajo poleg plače možnost dobivati še 20 odstotkov pokojnine. Dobivajo jih do prenehanja zavarovanja za polni delovni oziroma zavarovalni čas ali do morebitne uveljavitve delne pokojnine. Za to možnost se odloča vsako leto več upokojencev, lani jo je izkoristilo že 5.800.
Le 60 ur na mesec
Veliko več upokojencev pa želi obdržati polno pokojnino in išče možnosti za dodatni zaslužek. Možnosti je več, večinoma pa je višina zaslužka omejena, predpisano pa je tudi trajanje dela. Občasno ali začasno delo upokojenca oziroma zaslužek ne vpliva na višino pokojnine, a dela lahko največ 60 ur v koledarskem mesecu.
Dohodek od tega dela ne sme presegati 6.365 evrov v koledarskem letu, hkrati pa ne sme biti urna postavka nižja od 4,20 evra. Upokojencu tega dela ni treba prijaviti, mora pa z delodajalcem skleniti pogodbo o opravljanju začasnega ali občasnega dela. Pri tem delu je zavarovan za primer invalidnosti in smrti, ki sta posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Delodajalec poleg tega zanj plačuje tudi pavšalni prispevek za zdravstveno zavarovanje.
Prenovljeni zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno je uvedel sistem vrednotnic za osebno dopolnilno delo (ODD), ki velja od 1. januarja 2015. Z njimi naj bi spodbudili zakonito opravljanje del, ki se najpogosteje opravljajo na črno, med drugim varstvo otrok ali pomoč v gospodinjstvu oziroma čiščenje stanovanj.
Osebno dopolnilno delo lahko opravljajo zaposleni, brezposelni ali upokojenci, študenti in dijaki, starejši od 15 let, ter tujci, ki imajo na podlagi svojega statusa pravico do prostega dostopa na trg dela. Najprej morajo osebno dopolnilno delo priglasiti Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES). To lahko storijo na bližnji upravni enoti, kjer ga vpišejo v seznam izvajalcev ODD, pri tem potrebujejo le osebni dokument. Ali pa se prijavijo na spletnem portalu E-uprava (z digitalnim kvalificiranim potrdilom, ki ga uporabljamo za plačevanje položnic v spletni banki).
Na enak način lahko kupijo tudi vrednotnico. Vsako osebno dopolnilno delo se namreč lahko opravlja le z vrednotnico, ki velja za en mesec (izda se za tekoči ali prihodnji mesec), kupijo jo tisti, ki delajo, oziroma naročnik dela. Ena vrednotnica stane 9,06 evra, iz tega zneska so plačani tudi prispevki za socialno varnost: 7,05 evra za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter 2,01 evra za zdravstveno zavarovanje. Še aktivnim se to delo šteje v pokojninsko dobo, ena vrednotnica za približno en dan pokojninske dobe. Upokojenec, ki opravlja osebno dopolnilno delo, pa je na podlagi vplačane vrednotnice zavarovan za invalidnost in smrt ali za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.
Dodatni zaslužek ne vpliva na prejemanje pokojnine, vendar lahko z osebnim dopolnilnim delom v pol leta upokojenec zasluži le do vsote treh mesečnih povprečnih neto plač iz prejšnjega leta (to je nekaj več kot 3.000 evrov). Poleg tega mora finančni upravi (FURS) vsakih šest mesecev (do 10. januarja in do 10. julija) predložiti poročilo o doseženem dohodku na posebnem obrazcu. Prav tako mora oddati napoved za odmero akontacije dohodnine.
Po vsakem opravljenem delu mora delavec naročniku izdati račun. Nadzor nad opravljanjem ODD opravljajo inšpektorji finančne uprave, na terenu preverjajo, ali se prijavljeni dohodki skladajo s številom vrednotnic. Kogar zalotijo pri delu na črno, mu grozi globa v višini od 1.000 do 7.000 evrov. Velja še omeniti, da lahko inšpektorji vstopijo tudi v stanovanjske prostore, če jih je zavezanec določil kot poslovni prostor, kjer opravlja dejavnost.
Na račun vrednotnic se že od uvedbe pojavljajo pripombe, da predstavljajo pravzaprav bistveno večji strošek, kot pa prinašajo dohodke, saj zanimanje zanje ni tolikšno, kot so ga pristojni pričakovali ob uvedbi, predvsem pa je v zvezi s pridobivanjem in plačevanjem povezane preveč birokracije.
***
Tabela 1: Dela, ki se lahko občasno opravljajo prek osebnega dopolnilnega dela.
- Vrednotnico kupi naročnik (le fizična oseba):
- pomoč v gospodinjstvu, pri čiščenju stanovanja ali stanovanjske stavbe, vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin,
- pomoč pri kmetijskih delih,
- varstvo otrok, pomoč starejšim, bolnim ali invalidom na domu, spremstvo oseb, ki potrebujejo nego,
- inštrukcije,
- prevajanje ali lektoriranje,
- izvajanje umetniških oziroma drugih kulturnih vsebin ob zasebnih dogodkih,
- pomoč pri oskrbi hišnih živali na domu lastnika živali.
2. Vrednotnico kupi izvajalec dopolnilnega dela sam takrat, ko jo potrebuje:
- izdelovanje in prodaja izdelkov domače in umetnostne obrti v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost, in ki niso namenjeni zaužitju,
- izdelovanje in prodaja izdelkov, ki niso namenjeni zaužitju in jih je mogoče izdelovati na domu (ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih),
- nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč,
- mletje in prodaja žita, žganje apna ali oglja na tradicionalen način.
Kot osebno dopolnilno delo ne morete priglasiti peke sladic ali izdelovanja in prodaje mil, mazil ali eteričnih olj in podobnih izdelkov, saj je pri teh opravilih treba upoštevati omejitve, ki izhajajo iz drugih predpisov.
***
Pogodbe in samozaposlitev
Upokojenci se pogosto odločajo tudi za delo po civilni pogodbi, ki je lahko podjemna ali avtorska. Po pogodbi lahko upokojenec opravlja dela, ki trajajo le določen krajši čas ali pa so potrebna občasno, pri čemer pa zaslužek ne vpliva na višino pokojnine. Najpogosteje gre za intelektualne storitve s področja književnosti, znanosti in umetnosti (pisanje člankov, lektoriranje, prevajanje …).
Upokojeni samostojni podjetniki, ki želijo še naprej opravljati svojo dejavnost, se morajo samozaposliti, saj statusa po naši zakonodaji nista združljiva. Pred časom so na Obrtni zbornici Slovenije vložili pobudo za presojo ustavnosti, ker tisti upokojenci, ki dobivajo avtorski honorar, niso omejeni pri zaslužku oziroma dodatni zaslužek ne vpliva na višino pokojnine, medtem ko samostojni podjetniki ne morejo hkrati delati in prejemati pokojnino. Ne strinjajo se namreč z obrazložitvijo, da gre pri prvih le za občasne priložnosti za delo (na primer neki projekt), medtem ko samostojni podjetniki opravljajo stalno in trajno dejavnost. Kdaj bo ustavno sodišče presojalo o tej pobudi, ni znano. Za zdaj velja, da se mora samostojni podjetnik, ki želi nadaljevati dejavnost tudi po upokojitvi, vključiti v zavarovanje za četrtino zavarovalnega časa. Plačuje nižji prispevek in dobiva za četrtino nižjo pokojnino, kar je podobno kot pri delni pokojnini, obseg dela pa pravzaprav ni omejen.
Podjetja iščejo upokojence
V preteklosti je bilo že nekaj poskusov, ko so podjetja, zlasti trgovska, iskala pomoč upokojencev, saj so ugotovili, da jim nekatere stranke bolj zaupajo. Tu in tam še zasledimo podobne oglase. Tako se je po novem letu nekaj upokojenk pridružilo pretežno mladim ekipam v štirih restavracijah McDonald's, in sicer v mariborski poslovalnici Swaty ter v treh ljubljanskih poslovalnicah (Žito, Kolosej in Rudnik).
Kot pravijo v podjetju McDonald's, predstavlja projekt občasnega dela upokojencev del njihovega trajnostnega delovanja, ki ga v Sloveniji udejanjajo že 23 let. Želeli so dati priložnost upokojencem, da ponovno vstopijo na trg dela in dobijo nove delovne izzive. Poleg dodatnega dohodka pa delo upokojencem omogoča tudi druženje in deljenje izkušenj z mlajšimi sodelavci.
Na oglas, v katerem so iskali upokojence, ki bi skrbeli za urejenost jedilnice ter prijetno vzdušje v restavracijah, ki so bolj družinsko naravnane, se je prijavilo več kot 100 upokojencev. Večinoma so bile ženske in med njimi so izbrali prve zaposlene. Po pričakovanjih so upokojenke pozitivno sprejeli tako obiskovalci kot sodelavci, saj so mednje prinesle drugačno energijo. Opažajo celo, da je v mariborski restavraciji povečan obisk ravno v času, ko delajo upokojenke, gostje se pogovarjajo z njimi, razveselijo pa se jih tudi najmlajši.
Ena izmed zaposlenih upokojenk, ki dela v poslovalnici Kolosej v Ljubljani, je Viljemka Centrih. Stara je 61 let in je zelo aktivna, saj redno skrbi za svoje zdravje, vsak dan hodi na telovadbo in rada hodi tudi v hribe. Njena dinamičnost je na razgovoru prepričala vodjo restavracije in povabili so jo v McDonald'sovo ekipo. Delala bo 60 ur na mesec. Kot pravi, je navajena dela in ima veliko izkušenj, saj je kar nekaj časa delala tudi v gostinstvu. Njena pokojnina znaša okoli 600 evrov, ker pa živi sama v stanovanju, so življenjski stroški visoki. »Šesto evrov ni ne veliko ne malo, nisi lačen, ampak živiš pa tudi težko. Vsak evro moram obrniti, da ga lahko dam tja, kamor želim, ali da si lahko privoščim kakšno kavico ali izlet v gore,« pravi, zato je vesela dodatnega zaslužka.
