Sedenje je novo kajenje
Da človek živi in preživi, potrebuje zrak, vodo, hrano in gibanje. Prve tri dobimo z dihanjem, pitjem in hranjenjem. Praviloma na te nikoli ne pozabimo. Na gibanje pa velikokrat pozabimo, saj je postalo sodobnemu človeku nekakšno breme, ki se mu z lahkoto odreče ali pa ga prepušča naključju.
Izkušnje iz prakse kažejo, da se vsaj 60 odstotkov odraslih premalo giblje. Preživljanje tako delovnega časa kot prostega časa je postalo vse preveč »pasivno sedeče«, premalo hodimo ali se načrtno gibljemo. Če k temu dodamo tudi ure spanja in počitka, ko ležimo, nam ostane le nekaj ur dnevno, ko stojimo. In kako smo ponosni, da smo skozi evolucijo postali »homo errectus« (pokončni človek). Ampak žal se je tu razvoj nadaljeval in v sodobnem času je človek postal »homo sedens« (sedeči človek).
Telo je namenjeno gibanju
Naše telo ni prilagojeno temu, da sedi, da je zleknjeno. Pač pa je pripravljeno za gibanje. Kot nabiralci, lovci, iskalci hrane so morali praljudje hoditi daleč, morali so biti sposobni hitro teči, da bi ubežali sovražnikom in divjim zverem. V času industrijske revolucije in tudi prej je bil človek zgaran zaradi vseh naporov, povezanih s preživetjem. Danes telesnih dejavnosti skorajda ni v našem vsakodnevnem življenju, kar vpliva na zdravje in počutje. Potegnemo lahko vzporednico z uničenostjo lokomotornega aparata zaradi preveč sedenja, premalo gibanja ali preveč enostranskega gibanja.
V telesu odraslega in starostnika, ki se premalo gibljeta, vladajo izredne razmere. Fiziološki procesi so upočasnjeni, gibalne sposobnosti upadajo, duševne in duhovne sposobnosti so v nazadovanju. Veča se število bolezni in poškodb, ki so posledica sedečega načina življenja: rak na debelem črevesu, srčno-žilne bolezni, bolečine v vratnem in ledvenem delu hrbtenice, prevelika telesna teža, atrofija mišične mase, osteoporoza, sladkorna bolezen tipa 2, depresije in anksioznosti. Raziskave so pokazale, da 9 do 13 ur sedenja dnevno, ki jih presedi človek v sodobni družbi, škodi toliko, kot da bi pokadili škatlico cigaret dnevno. Seveda vsi vemo, kako nam kajenje škoduje …
Priporočila Svetovne zdravstvene organizacije so, da bi se odrasli človek moral ciljno gibati vsak dan vsaj pol ure. Več se bomo gibali, več koristi bomo imeli. Gibanje in telesna dejavnost sta tesno povezana z ohranjanjem zdravja, ob pojavu bolezni in poškodb pa tudi s ponovno vzpostavitvijo že izgubljenega zdravstvenega stanja.
Z majhnimi koraki spreminjamo navade
- Telefonske pogovore začnemo opravljati stoje – tako v službi kot v prostem času.
- Bodimo pozorni, da ne sedimo več kot eno uro skupaj. Vmes vstanemo, gremo iskat kozarec vode, se pretegnemo, raztegnemo, počepnemo, dvignemo noge, zakorakamo na mestu, se predklonimo …
- Omislimo si psa ali sprehajamo sosedovega.
- Družinski sprehodi naj postanejo dnevna rutina, ki ne sme biti odvisna od vremena.
- Krajše razgovore ali sestanke opravimo med sprehajanjem.
- Uporabljamo raje stopnice kot dvigalo.
- Izstopimo iz avtobusa postajo prej in pešačimo do cilja.
- V čakalnici pri zdravniku, na občini, pri frizerju in povsod, kjer čakamo, načrtno vstanemo, se dvignemo na prste, stisnemo trebušne mišice in mišice medeničnega dna, dvignemo ramena, zaokrožimo z zapestji, gležnji, stiskamo prste na rokah in nogah …
Takšne vsakodnevne dejavnosti lahko postanejo koristna »skrita telovadba«, ki jo moramo čim prej vnesti v vsakodnevno rutino.
Ali ste ob koncu branja članka že vstali ali še zmeraj sedite?
