Videoigre so postale šport
Letos mineva desetletje, odkar so se v ZDA pojavile prve delavnice za starejše, večinoma osamljene ženske, na katerih so jih mladi fantje poučevali programerske veščine, seveda so se morale prej naučiti tudi programski jezik. Programiranje je postalo glavna zabava starejših, in to sploh ne samo v Silicijevi dolini.
Zadnji dve leti mediji ne poročajo več o delu starejših žensk, ki so same sprogramirale telefonsko aplikacijo, namenjeno starejšim, kot o čudežnem dosežku – največkrat z naslovom Predpasnik zamenjala za tipkovnico ali kaj podobnega.
Očitno je, da starejši potrebujejo sebi primerne aplikacije in programe, najpogostejše so igre. Videoigrice so ustvarjene za mlade, ženske pa raje igrajo pasjanso ali tetris, ugotavljajo tisti, ki se ukvarjajo s starejšimi in njihovimi socialnimi navadami in razvadami.
Videoigre so postale šport, ki ima več kot desetletje dolgo tekmovalno tradicijo. In če so bili na začetku tekmovalci skoraj izključno moški, je letos videti, da so jih ženske prehitele. Po številu so jih namreč dohitele že lani. Seveda ni čudno, da so se med njimi »razmnožile« tudi starejše gospe, ki doma pridno vadijo, trenirajo, se zabavajo ... In ne samo doma, igralne konzole je najti tudi v domovih za starejše, česar si pred desetletjem nihče ni mogel zamisliti. Samo vprašanje časa je, kdaj se bo kaj takega pojavilo tudi pri nas, namreč tudi Slovenija počasi hiti za svetovnimi dobrimi izkušnjami.
Seniorski »geeki«
Jeseni bodo na ljubljanski tretji univerzi odprli prvi tečaj za programerke in programerje. Med starejšimi je veliko takih, ki bi jim mladi mirno rekli »geek«. Beseda je menda neprevedljiva, a v bistvu gre za zanesenjaka, navadno je oznaka povezana z digitalnim aparatom, računalnikom, tabličnim računalnikom, pametnim telefonom … Slovenski seniorski »geeki« bodo spremenili splošno mnenje o računalniških igricah, o katerih večina misli, da zasvojijo in pokvarijo otroke.
Pred osmimi leti je kolektiv Srebrnih geekov organiziral prvo tekmovanje, imenovano Seniors Trophy, na katerem so v dvobojih na izpadanje dobili zmagovalca v Wii-kegljanju. Igra je deloma digitalna, igralec se mora telesno močno potruditi, da je rezultat dober. In nagrada je tudi taka. Letos, ko je krizno leto, je nagrada na tem tekmovanju, ki se je odvijalo sredi aprila v francoskem Poitiersu, znašala nekaj več kot 240.000 dolarjev.
Takih tekem je sicer kar nekaj, a je bila ta v Poitiersu vendarle namenjena seniorjem, da bi vzbudila pri njih radovednost in zanimanje za digitalni svet. Igra predstavlja novost za starejše, pri teh, ki so se mesece pred tekmovanjem urili, so se izboljšale motorične sposobnosti, pa še urjenje jih je zelo zabavalo, program pa je pokazal, da igra deluje ugodno na psihofizične lastnosti starejšega človeka, pri uporabi igralne konzole so pridobili večjo sposobnost koncentracije, spomina in občutka ravnotežja, in utrjuje očesno koordinacijo, kar v svoji raziskavi pojasnjuje terapevtka Amandine Widloecher.
Temne strani digitalnega sveta
Tisto, kar najbolj cenijo mentorji in tekmovalci, pa je mreža poznanstev, ki se je spletla na letošnjem tekmovanju Seniors Trophy. Vse udeležence so pozvali, naj se pridejo potegovat za prvo nagrado na skorajšnjem svetovnem tekmovanju, imenovanem Gamers Assembly, ki se odvija poleti v Parizu.
Kot vsako novo dogajanje v družbi ima svojo temno stran tudi dejstvo, da je na digitalni sceni vse več žensk in da pri tem narašča tudi število starejših programerk. Reakcije na ta pojav so vsaj v ZDA primitivne. Žaljivke in komentarji seksistične narave, grožnje s posilstvom in celo smrtjo niso redke, zahteve po seksualni izmenjavi za namišljeni ali resnični denar, grožnje s posilstvom in celo smrtjo … Ženske ne ostajajo dolžne in zmerjajo moške s šlevami brez jajc, žaljivke so postale »normalen« element tega sveta in pogosto zadenejo novinarje, prav tako pa temu ne uidejo niti razvijalci iger, ki požirajo žaljivke in neumestne prispodobe. Svet, kjer nastajajo igrice in aplikacije, je poln neprijetnosti, trdijo tisti, ki tam delajo.
