Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc |
KAKO PRODATI NJIVO
Bralka bi rada prodala njivo, ki jo je podedovala po svojih starših. Že pred leti jo je dala v najem sosedu, ki jo zdaj želi kupiti. Bralko zanima, kako naj izvede prodajo, ker naj bi o tem obvestila tudi upravno enoto.
Prodaja kmetijskega zemljišča je izvedena po posebnem postopku, ki je obvezen. Če je izvedena drugače, se namreč šteje, da je prodaja nična, pogodbe, ki bi bila sklenjena mimo tega postopka, pa ni mogoče vpisati v zemljiško knjigo.
Čeprav je sosed izrazil željo, da bi kupil njivo, mora bralka na oglasni deski upravne enote vseeno objaviti ponudbo za prodajo njive. Ponudba visi na oglasni deski 30 dni. V ponudbi mora poleg svojih podatkov navesti tudi podatke o njivi, to je parcelno številko, površino in ceno, po kateri prodaja njivo. Upravna enota to ponudbo objavi na oglasni deski, da je ta javno dostopna. Vsak, ki želi kupiti njivo, lahko odda izjavo, da sprejema ponudbo. Če je interesentov za nakup več, je prednostni vrstni red določen tako, da je prvi v vrsti solastnik, drugi kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj, tretji zakupnik zemljišča, ki je naprodaj, četrti drug kmet, peti kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik posameznik, ki jima je zemljišče ali kmetija potrebna za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti, šesti Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Če bi v isto prednostno skupino spadalo več interesentov za nakup, se med temi določi vrstni red tako, da ima prednost najprej kmet, ki mu kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost, nato kmet, ki sam obdeluje zemljišče, in nazadnje kmet, ki ga določi prodajalec, razen ko gre za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, ki je stvarno premoženje države, in mora prodajalec določiti kmeta na podlagi metode javne dražbe.
Če interesa za nakup ne izkaže nihče, ki bi spadal med predkupne upravičence po zakonu, lahko prodajalec proda kmetijsko zemljišče vsakemu, ki je ponudbo sprejel pravočasno in na način, predpisan z zakonom. Tudi tisti, ki nima položaja predkupnega upravičenca, mora tako dati izjavo, da sprejema ponudbo za nakup kmetijskega zemljišča.
Ko potečejo roki za sprejem ponudbe, mora kupec najkasneje v roku 30 dni predložiti upravni enoti zahtevo za odobritev pravnega posla. Vlogi je treba priložiti sklenjeno pogodbo. Upravna enota odloči o odobritvi z odločbo. Pri tem preveri predvsem, kdo se je odzval na ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča in ali ima ta, ki zahteva odobritev pogodbe, prednost pred vsemi drugimi, ki so oddali izjavo, da želijo kupiti to kmetijsko zemljišče.
Ko upravna enota izda odločbo o odobritvi pravnega posla in ta postane dokončna, lahko prodajalec predloži pogodbo finančni upravi, da ta odmeri davek, potem ko je davek plačan, pa lahko prodajalec overi svoj podpis na pogodbi pri notarju in tako omogoči vpis spremembe lastništva v zemljiški knjigi.
Bralka bo morala izpeljati celoten postopek. Če bo sosed edini interesent oziroma bo imel glede na zakon pri nakupu prednost pred drugimi, bo lahko njivo prodala njemu. Če pa bo imel kdo drug prednost pred sosedom, pa bo morala njivo prodati temu, ki ima prednost. Ob tem mora bralka upoštevati, da ne more po začetku postopka več odstopiti od prodaje in bo morala prodati njivo komur koli, ki bo imel prednost.
SPOR MED DEDIČI
Bralka je bila vabljena na zapuščinsko obravnavo skupaj z več dediči. Dva dediča sta v sporih, med drugim tudi glede veljavnosti oporoke. Sodišče je zato odločilo, da bo potreben pravdni postopek. Bralko zanima, kdaj bo postopek zaključen
Če je med dediči spor, sodišče prekine zapuščinski postopek in dediče, ki so v sporu, napoti na pravdo. Rok za vložitev tožbe je 30 dni. Če je tožba vložena, se zapuščinski postopek navadno prekine do pravnomočnosti sodbe, s katero je odločeno v sporu. Žal se postopek običajno prekine za vse dediče, tudi za tiste, ki se strinjajo s stanjem in delitvijo zapuščine. Po navadi je namreč tudi obseg njihove zapuščine odvisen od izida spora. Bralki se tako lahko zgodi, da bo na nadaljevanje čakala precej dolgo. Če obstaja nevarnost, da bo zapuščina začela izgubljati vrednost, ker ne bo gospodarja, pa lahko bralka predlaga, da sodišče za čas postopka imenuje upravitelja zapuščine.
SVETOVALNI TELEFON:
Odvetnik Janez Tekavc odgovarja na premoženjska in druga pravna vprašanja (razen pokojninsko-invalidskih) bralcev Vzajemnosti tudi po telefonu. Pokličite ga v torek, 16. in 23. maja, med 14. in 16. uro na telefonsko številko 01 530 78 53.
