Obisk velikega črnega psa
Nič ni narobe, če smo občasno zelo žalostni ali vidimo pred sabo le še črno prihodnost. Težave nastopijo, če iz takega razpoloženja ne moremo in kar ždimo v tej črni luknji. Angleški politik Winston Churchill je pred desetletji prvi primerjal depresijo kot obisk velikega črnega psa. Strokovnjaki svetujejo, da je treba tudi bolezen tako kot pravega psa sprejeti in razumeti, se učiti novih trikov in si jo podrediti.
Depresija se kaže z različnimi znaki na telesnem, čustvenem in vedenjskem področju pri vsakem posamezniku nekoliko drugače. Skupne značilnosti pa so dolgotrajna žalost, brezvoljnost, izguba zanimanja in veselja za prej priljubljene dejavnosti. Oseba ne zmore poskrbeti za vsakdanja opravila, spremeni ritem spanja (nespečnost ali zgodnje prebujanje), odnos do hrane (izguba teka, hujšanje ali prenajedanje), pridružijo se lahko tesnoba, strahovi, zmanjšana zmožnost koncentracije, nemir, občutek nevrednosti, krivda, brezup ter celo misli na samopoškodovanje ali samomor.
Na depresijo velja pomisliti tudi ob kroničnih telesnih težavah, za katere ni medicinske razlage (npr. kronična bolečina, zaprtost), ob težavah s spominom, ki niso povezane z demenco, ali ob vedenjskih spremembah (npr. umikanje v samoto, pretirano pitje alkohola). Tako vedenje močno zmanjšuje kakovost življenja obolelega, zelo pa vpliva tudi na njegove bližnje.
Depresija ne izbira ne let ne socialnega statusa. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje se z »velikim črnim psom« bori približno 14 odstotkov odraslih Slovenk in Slovencev. Največ ljudi s to diagnozo je v starostni skupini od 50 do 64 let. Žal pa zdravniki ugotavljajo, da le okoli polovica oseb, ki jih težave v duševnem zdravju ovirajo v njihovem vsakodnevnem življenju, poišče strokovno pomoč.
Pogovori zdravijo
Depresijo zdravimo s psihoterapijo (z različnimi pristopi, predvsem pogovori), zdravili (antidepresivi) ali s kombinacijo zdravil in psihoterapije. Antidepresivi so učinkovita zdravila, od katerih ne postanemo odvisni, pravijo strokovnjaki. Hkrati pa opozarjajo na previdnost pri uporabi pomirjeval in uspaval, ki jih pri nas zdravniki prepogosto predpisujejo. Ti namreč povzročajo zasvojenost, še zlasti jih ne bi smeli nikoli jemati starejši ljudje, saj povzročajo omotico, zato je povečana nevarnost padcev in zlomov kolka.
Pri zdravljenju depresije zelo pomaga pogovor s strokovnjakom, Napotnico za psihoterapevta lahko napiše osebni zdravnik, nosečnicam tudi ginekolog. Žal pa je pri nas v zdravstvenih domovih le 55 specialističnih ambulant za klinično psihologijo za otroke in odrasle, zato je treba za prvi pregled čakati tudi do 12 mesecev. O tej temi obširneje pišemo v prvem delu Vzajemnosti.
Je pa zelo pomembno, da posameznik, ki se znajde v duševni stiski, o svojih mislih, čustvih in potrebah na glas odkrito spregovori z nekom, ki mu zaupa. V zdravstvenih domovih v sklopu zdravstvenovzgojnih centrov diplomirane medicinske sestre in psihologi izvajajo t. i. psihoedukativne delavnice. Namenjene so ljudem, ki se spopadajo z depresijo, anksioznostjo in stresom, ter njihovim svojcem. Na srečanjih si udeleženci izmenjajo izkušnje, izvedo več o bolezni, predvsem pa se naučijo preprostih tehnik za lažje spopadanje z življenjskimi zahtevami in situacijami, kot so miselne vaje, tehnike sproščanja ipd. Več informacij je na www.nijz.si/dusevnozdravje-pomoc.
Prvo psihološko pomoč dobite tudi v kateri izmed desetih svetovalnic za pomoč v čustveni stiski pod okriljem Centra za psihološko svetovanje Posvet. Delujejo v Ljubljani, Kranju, Celju, Slovenj Gradcu, Murski Soboti, Sevnici, Laškem, Novi Gorici, Postojni in Kopru. Za obisk ne potrebujete napotnice, tudi čakalnih dob ni, svetovalci vas bodo po pogovoru usmerili k strokovnjakom, ki bi vam najbolje pomagali.
Prepoznavanje depresije
Zveza društev upokojencev v sklopu kampanje ADA (Age Demands Action) sodeluje z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje. Med drugim so objavili vprašalnik, ki je namenjen starejšim za prepoznavanje depresije.
Pri vsakem vprašanju obkrožite odgovor, ki najbolje opisuje vaše počutje v preteklem tednu.
- Ste v glavnem zadovoljni s svojim življenjem? DA / NE
- Ste opustili veliko svojih aktivnosti in zanimanj? DA / NE
- Se vam zdi, da je vaše življenje prazno? DA / NE
- Se pogosto dolgočasite? DA / NE
- Ste dobro razpoloženi večino časa? DA / NE
- Vas je strah, da se vam bo zgodilo kaj hudega? DA / NE
- Se počutite srečne večino časa? DA/ NE
- Se pogosto počutite nemočne? DA / NE
- Rajši ostanete doma, kot da bi šli ven in počeli nove stvari? DA / NE
- Se vam zdi, da imate več težav s spominom kot drugi? DA/ NE
- Se vam trenutno zdi, da je čudovito živeti? DA / NE
- Se takšni, kot ste sedaj, počutite precej nevredne? DA / NE
- Se počutite polne energije? DA / NE
- Se vam zdi, da je vaša situacija brezupna? DA / NE
- Se vam zdi, da gre večini ljudi bolje kot vam? DA / NE
Rezultat: Vsak zeleni odgovor, ki ste ga obkrožili, pomeni 1 točko, seštejte jih. Če imate več kot 5 točk, je zelo priporočljivo, da obiščete svojega osebnega zdravnika in mu poveste o svojem počutju.
