Zavese – jih potrebujemo?

Prosti čas | jun. '17

Zavese naj bodo usklajene z opremo tako barvno kot slogovno.

Zdi se, da včasih razkošne in nabrane zavese bolj izkazujejo skrb za zunanjo podobo hiše kot pa rešitev za zastiranje prostorov pred neželenimi pogledi sosedov. Umetelno nabrane zavese, polne čipk, so predvsem na podeželju morda tudi izraz razkošja. Vendar ali to še vedno velja, se sodobna družina še vedno želi izkazovati z zavesami, se zapreti pred okolico?

Pred stoletjem in še dlje v preteklost so zavese predstavljale predvsem zaporo pred vdorom hladnega zraka ob oknih, ki so slabo tesnila in niso dovolj ščitila pred mrazom. Debeli zastori so bili tako neke vrste izolacija. Razkošne svilene tkanine so pričale o bogastvu v dvorcih in meščanskih stanovanjih, drapiranje pa je bil način nabiranja tkanin v debele gube in umetelne naborke, ki so padali ob oknih. Za take naborke so bili potrebni metri in metri dragocene tkanine.

V preteklem stoletju pa naj bi v stanovanjih zavese predstavljale predvsem zastiralo pred neželenimi pogledi in dekoracijo prostora. Prevečkrat pa ob tem pozabimo, da zavesa, ki zastira okno, vzame precej dnevne svetlobe. S to mislijo bi morali izbirati tkanine in upoštevati, da okna, ki gledajo na severno stran neba, ne potrebujejo tako gostih tkanin kot okna, ki so obsijana s soncem. Tudi barve so pomembne. Zavese živih barv bodo dale prostoru barvni pridih in spremenile dojemanje drugih površin in opreme v prostoru. In bolj ko je tkanina nabrana, več svetlobe pobere. Gosto nabrana zavesa zavzame pred oknom precej prostora. Manj ali nič nabrane zavese so tako tanjše. Najtanjši je drsni panel iz blaga, ki prosto visi, spodaj pa je obtežen z obtežilnim trakom. Mnogokrat storimo napako s prekrivanjem radiatorjev z zavesami. Učinkovitost ogrevanja ne more biti dosežena, saj vsa toplota ostane za zavesami.

Naj bodo prosojne 

Sodobna arhitektura ves čas poudarja povezavo z zunanjostjo (paneli Ralux).

Sodobna arhitektura skuša slediti načinu življenja današnjega človeka, ki se želi odpirati navzven, povezati prostore z zunanjostjo, balkonom, teraso in vrtom. Zavese ne omogočajo povezave prostorov z zunanjostjo. Težko bi našli sodobno stanovanje, v katerem so okna in steklene stene v celoti prekriti z zavesami. Pogled skozi okno v naravo je zanimivejši in prijetnejši kot pogled na zastrto okno. Pogosto pa dobim vprašanja o tem, kako obdržati to odprtost v blokovskem naselju, kjer je naš pogled skozi okno omejen na sosednji blok in ne vidimo narave niti neba. Slovenci pravimo, da ne želimo, da nam drugi gledajo v lonec, čeprav mladi postajajo bolj odprti in jih to ne moti. Nizozemci se požvižgajo na poglede mimoidočih, ki pa resnici na ljubo niso tako zvedavi, kot smo pri nas. Tako se potem vseeno odločimo za zavese. Pa naj bodo tanke, polprosojne, brez vzorcev, da so le kot prosojna koprena, ki še vedno dovoljuje, da vidimo obrise zunanjosti, in ne le umetelne tkanine. Zavese naj bodo takšne, da jih lahko preprosto odgrnemo. Tekoča vodila poskrbijo za lahko vodenje tkanine. Večje zastore lahko odgrinjamo in zagrinjamo tudi z električnim vodenjem.

Nakup razkošnih in nabranih zaves je lahko velik strošek, celo v vrednosti menjave samega okna. A da bi se zaščitili pred pogledi in premočnim soncem, so lahko sodobna zastirala tudi drugačna, torej ni nujno, da se odločimo za zavese. Mednje štejemo zunanje roloje iz vodoodpornih tkanin, tako imenovani screeni, žaluzije z manjšimi ali večjimi lamelami, navpične drsne lamele ali ploskve, ki so sestavljene iz letev ali perforirane in prepuščajo svetlobo, ne dovoljujejo pa neljubih pogledov. Tudi komarnik je dobra vizualna zaščita pred neljubimi pogledi. 

Ali se bomo odločili za zavese ali ne, je stvar osebnega okusa. Ne pozabimo pa, da je vzdrževanje zaves lahko zahtevno tudi zato, ker jih sami težko snemamo in obešamo. Ko smo starejši, je plezanje po lestvi lahko nevarno. Pranje je prav tako zahtevno, če tkanine zahtevajo posebno nego, drapirane zavese pa je skoraj nemogoče obesiti nazaj v enakem stanju. Zanje je priporočljivo čiščenje s sesalcem ali čiščenje v čistilnici.

Barbara Železnik Bizjak, univ. dipl. inž. arh.


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media