Znani so podatki za izračun letošnjih pokojnin

Dobro je vedeti | jun. '17

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) je obdržal že v preteklih ureditvah uveljavljen način izračuna starostne, predčasne in invalidske pokojnine. Pripadajoč znesek pokojnine, ki jo zavod izračuna v upokojitvenem postopku, ustreza določenemu odstotku zneska pokojninske osnove. Zadnji je odvisen od plač in/ali zavarovalnih osnov, od katerih je zavarovanka ali zavarovanec plačeval prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zanje zakon določa enoten izraz: osnove. Višino odstotka za določitev pokojnine praviloma pogojuje dolžina dopolnjene pokojninske dobe. Za izračun in priznanje pokojnin v posameznem koledarskem letu zavod potrebuje poleg osebnih podatkov zavarovanca še povprečno stopnjo davkov in prispevkov, obračunano od plač v preteklem letu, valorizacijske količnike, zneska najnižje in najvišje pokojninske osnove ter znesek najnižje pokojnine. Brez enotnih podatkov, ki so bili objavljeni v letošnjih uradnih listih št. 17, 23 in 24, zavod ne more izdati odločb o priznanju pravice do pokojnine.

Zavod v upokojitvenem postopku vsakemu novemu upokojencu po uradni dolžnosti izračuna najugodnejšo pokojninsko osnovo. Mogočih je namreč več pokojninskih osnov, ker njihov izračun temelji na mesečnem povprečju osnov iz predpisanega obdobja od vključno 1. 1. 1970 naprej. Letos mora (ker še ni izteklo prehodno obdobje) pri izračunu posamezne pokojninske osnove upoštevati 23 zaporednih let zavarovanja. Če so za novega upokojenca na razpolago podatki za vsa koledarska leta, iz katerih lahko upošteva povprečne mesečne osnove, ima upokojenec ob uveljavitvi pravice do pokojnine na voljo 25 različnih pokojninskih osnov. Prvo tvori obdobje 1970–1992, zadnjo pa 1994–2016.

Izračun pokojninske osnove

ZPIZ-2 je zadržal neto sistem določanja pokojnin. Zato mora zavod izračunati neto vrednost povprečnih mesečnih osnov za posamezno koledarsko leto z upoštevanjem povprečnih stopenj davkov in prispevkov, veljavnih v teh letih. Takšen preračun je potreben za vsa koledarska leta od 1991 naprej. Za leta pred tem pa upošteva dejanske neto zneske. Lanska povprečna stopnja davkov in prispevkov je znašala 34,99.

Zavod sme za izračun upoštevati le osnove iz koledarskega leta, v katerem so bili za najmanj šest mesecev zavarovanja plačani prispevki, zavarovanec pa je dopolnil tudi najmanj šest mesecev zavarovalne dobe. Če so na voljo osnove, od katerih so bili prispevki plačani za krajše obdobje, če obvezno zavarovanje sploh ni obstajalo ali pa če podatkov o osnovah ni mogoče pridobiti, mora zavod tako leto ali leta preskočiti. Zaradi tega pa obdobje, iz katerega lahko zavod upošteva povprečne mesečne osnove zavarovanja, ne sme biti krajše, temveč mora zavod izpadlo leto ali leta nadomestiti z osnovo iz prvega naslednjega in preostalih manjkajočih koledarskih let, iz katerih so te na voljo. Zahtevana dolžina obdobja za izračun pokojninske osnove zato ostaja praviloma nespremenjena. Izračun pokojninske osnove na podlagi krajšega obdobja lahko zavod opravi le, če so samo za ta čas na razpolago podatki o osnovah. Osnov iz koledarskega leta, v katerem zavarovanec uveljavlja pravico do pokojnine, pri izračunu pokojninske osnove praviloma ni mogoče upoštevati.

Zaradi oddaljenosti koledarskih let, iz katerih lahko zavod upošteva povprečne mesečne osnove, in učinkov inflacije v tem času mora pri izračunu pokojninske osnove predhodno vzpostaviti njihovo medsebojno primerljivost. To zagotavljajo valorizacijski količniki, ki jih mora na način, določen v ZPIZ-2, vsako leto na novo določiti minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.

Višina valorizacijskih količnikov temelji na spremembah na ravni povprečnih plač na zaposleno osebo, izplačanih za posamezno koledarsko leto v državi od leta 1970 naprej, preračunanih v neto vrednost, z upoštevanjem že prej omenjenih povprečnih stopenj davkov in prispevkov. V ZPIZ-2 določen način njihovega izračuna zagotavlja bistveno višjo raven pokojninskih osnov, kot jo je ZPIZ-1. Zato da nove pokojnine, odmerjene od tako določenih pokojninskih osnov, ne bi znatneje odstopale od pokojnin, uveljavljenih po prejšnjih predpisih, ZPIZ-2 določa drugačno, in sicer nižje vrednotenje pokojninske dobe. To vpliva na višino odstotkov za odmero pokojnin, ki se pomembno razlikujejo od določenih s prejšnjo zakonsko ureditvijo.

Letošnji valorizacijski količniki

Statistični podatki, določeni za izračun v posameznem koledarskem letu veljavnih valorizacijskih količnikov, na začetku leta še niso na razpolago. Statistični urad objavi podatke o gibanju plač v preteklem letu v drugi polovici februarja tekočega leta, minister, pristojen za finance, pa povprečno stopnjo davkov in prispevkov v marcu. V letošnjem letu veljavni valorizacijski količniki znašajo:

 Zavod izračuna razpoložljive pokojninske osnove tako, da povprečne mesečne osnove iz razpoložljivih koledarskih let, preračunane v neto vrednost, pomnoži z valorizacijskimi količniki, določenimi za posamezna leta, in seštevke zaporednih let, zahtevanih za izračun pokojninske osnove (letos 23 let), deli s številom let, ki jo tvorijo.

Pri večini na novo priznanih pokojnin bo zavod uporabil valorizacijske količnike, veljavne od leta 1970 naprej, ker ZPIZ-2 omogoča, kot smo omenili že na začetku, štetje povprečnih mesečnih osnov le od tega leta naprej. Valorizacijske količnike, določene za koledarska leta pred letom 1970, pa bo uporabil za izračun pokojninskih osnov le izjemoma, in sicer če novi upokojenec izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine ne le po ZPIZ-2, temveč tudi po ZPIZ-1. Prej veljavni zakon je namreč omogočal, da se za izračun pokojninske osnove lahko štejejo tudi povprečne mesečne osnove iz obdobja pred letom 1970, če po tem letu niso bile na voljo.

ZPIZ-2 sicer omogoča, da osebe, ki so do njegove uveljavitve izpolnile pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po ZPIZ-1 in zahtevka za upokojitev še niso vložile, še vedno uveljavijo to pravico po pogojih, določenih v navedenem zakonu. Zavod bo pri priznanju in odmeri takih starostnih pokojnin upošteval podatke, zahtevane v tem zakonu, razpoložljive do dneva uveljavitve pravice oziroma do dneva prenehanja zavarovanja. Mogoče pokojninske osnove bo izračunal z upoštevanjem povprečnih mesečnih osnov iz najugodnejših zaporednih 18 let zavarovanja. Najugodnejša pokojninska osnova bo podlaga za priznanje pripadajoče starostne pokojnine. To pokojninsko osnovo pa bo moral, tako kot to določa ZPIZ-2, predhodno preračunati s količnikom 0,732. To je nujno zato, ker so v teh primerih pokojninske osnove izračunane z valorizacijskimi količniki, določenimi po ZPIZ-2, mogoče starostne pokojnine pa odmerjene v odstotkih, odvisnih od dopolnjene pokojninske dobe, ovrednotene po ZPIZ-1. Zaradi bistveno višjih pokojninskih osnov bi sicer take pokojnine – brez predhodnega preračuna pokojninske osnove – po višini znatno odstopale od pokojnin, odmerjenih samo po določbah veljavnega zakona. Preračun pa zagotavlja relativno primerljivost takih starostnih pokojnin s pokojninami, uveljavljenimi v času veljavnosti ZPIZ-1.

Letos veljavni valorizacijski količniki so višji od lanskoletnih za 1,7 odstotka. Tolikšna razlika pa še ne pomeni, da bodo vse letošnje pokojnine višje, kot bi bile v primeru uveljavitve v lanskem letu. Za večino bo upokojitev letos ugodnejša, za nekatere – kljub višjim valorizacijskim količnikom – pa ne. Na to bo vplivalo podaljšanje obdobja, iz katerega se upoštevajo povprečne mesečne osnove za izračun pokojninske osnove za eno leto.

Odmera pokojnin

Na višino pripadajoče pokojnine poleg pokojninske osnove pomembno vpliva tudi dopolnjena pokojninska doba. Od nje je namreč praviloma odvisna višina odstotka za odmero pokojnine. Ta je tem višji, čim daljša je zavarovančeva pokojninska doba. Starostno pokojnino pa lahko zvišujejo tudi zakonsko določene spodbude, do katerih je zavarovanec upravičen, če uveljavitev te pravice odlaga na čas po izpolnitvi pogojev za njeno pridobitev. Medtem ko za moške ostajajo mogoči odstotki za odmero starostne pokojnine nespremenjeni, pa se ti za ženske razlikujejo od lani veljavnih.

Zavod mora v upokojitvenem postopku po uradni dolžnosti paziti tudi na to, ali ni pokojnina novega upravičenca, odmerjena od pokojninske osnove, izračunane z upoštevanjem njegovih plač in/ali zavarovalnih osnov ter dopolnjene pokojninske dobe, skupaj s pripadajočimi uskladitvami nižja od zneska, do katerega bi bil upravičen, če bi jo namesto tega odmeril od najnižje pokojninske osnove. Če je nižja, mu mora priznati in izplačevati (višjo) pokojnino, odmerjeno od najnižje pokojninske osnove, ne pa od njegove dejanske pokojninske osnove.

Najnižjo pokojninsko osnovo mora zavod vsako leto na novo ugotoviti. Po ZPIZ-2 namreč znaša 76,5 odstotka povprečne mesečne bruto plače, izplačane v državi v preteklem koledarskem letu, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji. Letos veljavna znaša 788,10 evra.

V posameznem koledarskem letu veljavna najnižja pokojninska osnova vpliva le na raven v tem letu uveljavljenih pokojnin, ne pa tudi tistih, ki so bile v preteklih letih odmerjene od tedaj veljavnih najnižjih pokojninskih osnov. Omenili smo že, da višino pokojnine pogojuje dopolnjena pokojninska doba. Od njene dolžine so odvisni odstotki za njeno odmero. Ti se razlikujejo glede na spol zavarovanca. Starostna pokojnina moškega, odmerjena za 40 let pokojninske dobe, znaša po zakonu 57,25 odstotka pokojninske osnove, ženske za enako dolgo pokojninsko dobo pa 63,50 odstotka, vendar le v obdobju od leta 2017 do 2019. Starostna pokojnina moškega, odmerjena za tako dolgo pokojninsko dobo od letošnje najnižje pokojninske osnove, bo tako znašala 451,19 evra, ženske pa 500,44 evra, za daljšo ustrezno več, za krajšo pa manj.

Omenili smo že, da ZPIZ-2 zagotavlja zavarovancu, ki je do 31. 12. 2012 izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po ZPIZ-1, možnost uveljavitve te pokojnine po takratnih pogojih, in to kadar koli v času veljavnosti sedanjega zakona. Za njeno priznanje in odmero zavod upošteva pravila, ki vplivajo na njeno višino, določena v prejšnjem zakonu, pokojninsko dobo in plače oziroma zavarovalne osnove pa vse do dneva njene uveljavitve oziroma prenehanja zavarovanja. Pokojninske osnove izračuna z upoštevanjem povprečja plač in/oziroma zavarovalnih osnov iz zaporednih 18 let zavarovanja, ki jih preračuna z valorizacijskimi količniki, določenimi za izračun pokojnin po ZPIZ-2. Ker pa ti, kot smo že omenili, zagotavljajo višje pokojninske osnove, mora zavod tako izračunane pokojninske osnove pred odmero pokojnin preračunati s količnikom 0,732. Ta naj bi zagotavljal relativno enakost med temi in že uveljavljenimi pokojninami. Omenjeni količnik je aktualen tudi pri odmeri pokojnin od najnižje (in najvišje) pokojninske osnove. Zato mora zavod v takih primerih namesto najnižje pokojninske osnove 788,10 evra uporabiti znesek 576,89 evra.

ZPIZ-2 zagotavlja zavarovancu, ki je pridobil pravico do starostne, predčasne ali invalidske pokojnine, najnižjo pokojnino v višini 26 odstotkov najnižje pokojninske osnove. Upoštevaje veljavno najnižjo pokojninsko osnovo, ta znaša dobre 204 evre. To jamstvo je v praksi izjema. Uporabno je za določitev pokojnine zavarovancem, ki so bili pretežni del zavarovalne dobe zavarovani za ožji obseg pravic, pa tudi za določanje višine nekaterih nadomestil iz invalidskega zavarovanja.

Zavod pa mora v upokojitvenem postopku po uradni dolžnosti paziti tudi na to, ali ni pokojnina novega upravičenca, odmerjena od pokojninske osnove, izračunane z upoštevanjem njegovih plač in/ali zavarovalnih osnov ter dopolnjene pokojninske dobe, skupaj s pripadajočimi uskladitvami višja od zneska, do katerega bi bil upravičen, če bi jo namesto tega odmeril od najvišje pokojninske osnove. Če ugotovi, da je pokojnina višja, upravičencu prizna in izplačuje znesek pokojnine, odmerjen od najvišje pokojninske osnove.

Tudi znesek najvišje pokojninske osnove je v zakonu določen opisno, zato ga mora zavod vsako leto na novo ugotoviti. Znaša štirikrat več kot najnižja pokojninska osnova. Najvišja pokojninska osnova tako znaša 3.152 evrov.

Seveda pa je tudi v tem primeru znesek pokojnine, ki ga bo zavod upravičencu priznal, odvisen od dopolnjene pokojninske dobe. Starostna pokojnina moškega, odmerjena od najvišje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe, znaša dobre 1.804 evre, ženske pa dobre 2.000 evrov, za daljšo ustrezno več, za krajšo pa manj. Letošnja najvišja pokojninska osnova velja (enako kot najnižja pokojninska osnova) le za letos uveljavljene pokojnine.

Podobno kot pri priznanju starostnih pokojnin, ki bodo letos uveljavljene še po določbah ZPIZ-1 in odmerjene od najnižje pokojninske osnove, bo moral zavod zato, da bo ugotovil, ali presegajo najvišjo pokojnino, namesto najvišje pokojninske osnove 3.152,40 evra uporabiti znesek 2.307,56 evra.

Vdovske pokojnine

Tudi ZPIZ-2 omogoča – tako kot ZPIZ-1 – izplačilo dela vdovske pokojnine. Del vdovske pokojnine, ki je postal samostojna pravica, lahko zavod prizna tedaj, kadar vdova ali vdovec izpolnjuje pogoje za pridobitev dveh pravic: do vdovske in do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine. Del vdovske pokojnine je za vse upravičence enoten in znaša 15 odstotkov vdovske pokojnine, ki bi jo upravičenec pridobil po umrlem zavarovancu ali uživalcu v zakonu določenih pravic. Tako določen del pa je z zakonom omejen največ na 11,7 odstotka najnižje pokojninske osnove. Če zavod ugotovi, da zakonsko določen del vdovske pokojnine presega navedeno zgornjo mejo, mu lahko izplačuje le omejeni znesek dela vdovske pokojnine. Del vdovske pokojnine, uveljavljen letos, lahko znaša največ 92,21 evra. To ni znesek, ki je zagotovljen vsakemu upravičencu, kar nekateri še vedno zmotno domnevajo, temveč je najvišje mogoče izplačilo. V praksi je del vdovske pokojnine večinoma nižji od zgornje meje.

Omenjena zakonska omejitev pa ni edina zgornja meja, ki jo mora zavod upoštevati pri izplačilu dela vdovske pokojnine. ZPIZ-2 omejuje tudi vsoto izplačila lastne in dela vdovske pokojnine. Ta ne more presegati zneska starostne pokojnine moškega, odmerjene od najvišje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe, to je v višini 57,25 odstotka te osnove. Upoštevaje veljavni znesek najvišje pokojninske osnove, skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine ne more presegati 1.804,75 evra.

Navedena zgornja meja lahko onemogoči izplačilo dela vdovske pokojnine, čeprav upravičenec izpolnjuje pogoje za njegovo priznanje. Če starostna, predčasna ali invalidska pokojnina upravičenca že dosega ali presega zgornjo mejo skupnega izplačila lastne in dela vdovske pokojnine, mu zavod ne bo mogel izplačevati dela vdovske pokojnine.

Jože Kuhelj