Za slovenske zmage
Ogrožena varnost
Skokovit tehnološki razvoj čutimo na vseh področjih življenja, brez računalnikov in drugih sodobnih naprav si ne znamo predstavljati sodobne družbe. Pravzaprav z njihovo pomočjo deluje celoten ustroj države – od javne uprave do zdravstva, prometa, oskrbe z elektriko, vodo, energenti … Dokler vse deluje, sploh ne pomislimo, kaj bi se zgodilo, če bi se ti sistemi podrli. Toda tudi to je mogoče, zato so tudi visokotehnološki sistemi ranljivi, še posebej če jih skušajo onesposobiti ljudje s slabimi nameni. Tako na primer posamezniki občasno dobimo na osebni računalnik sporočilo, ki nam obljublja velik zaslužek, če bomo na svojem bančnem računu »shranili« določeni znesek. Zaslužka seveda ni, kaj lahko pa se zgodi, da bomo čez nekaj dni ugotovili, da je naš bančni račun prazen. Tudi zaradi takih izkušenj velja biti zelo previden pri sprejemanju tovrstnih ponudb in posredovanju podatkov na sumljive naslove.
Z »brskanjem« po računalniških sistemih pa se ne ukvarjajo samo inovativni posamezniki, temveč tudi uradne državne ustanove, zlasti obveščevalne službe. Te seveda svojih dejavnosti ne razkrivajo, saj naj bi to počela zaradi zagotavljanja varnosti države in njenih državljanov, čeprav jih pri tem početju pogosto zamika stopiti še korak dlje. Razkritja »žvižgačev« so pokazala, da smo tako »običajni« smrtniki kakor tudi visoki državni predstavniki predmet zanimanja različnih služb in agencij, ki svoje ugotovitve posredujejo naprej, včasih tudi nepooblaščenim. To pa omogoča vsakovrstne zlorabe in izsiljevanja.
Poseben izziv predstavlja nevarnost terorističnih napadov. Obveščevalne službe in policija so dobile nove pristojnosti in orodja, ki naj pomagajo odkrivati morebitne skupine ali posameznike, ki predstavljajo varnostno grožnjo. Kako to deluje, smo lahko doživeli med velikonočnimi prazniki na slovensko-hrvaški meji. Gre namreč za to, da mora Slovenija vzpostaviti učinkovit nadzor na šengenski meji, to pa je mogoče le z natančnim pregledovanjem prometa. Učinkovitost tega nadzora je v veliki meri odvisna od sodelovanja vseh, ki razpolagajo z ustreznimi podatki, vendar se je pokazalo, da to še ne poteka na želeni ravni. Nevključenost hrvaških obmejnih organov v šengenski informacijski sistem je zato povzročila večurne zastoje na meji. Hrvaška stran tega dejstva ni upoštevala in je ravnanje slovenskih obmejnih organov razglasila kot svojevrstno izsiljevanje in namerno povzročanje škode. Ta naj bi bila še večja v času turistične sezone. Prav zato je pričakovati, da bodo pred njo vendarle poiskali rešitev, ki bo omilila mejni nadzor in obenem zagotovila izločitev oseb, ki lahko predstavljajo varnostno tveganje.
Slovenija je v skrbi za svojo in evropsko varnost v posebnem položaju, saj mora skrbeti za nadzor nad zunanjo šengensko mejo. Veliko je odvisno od tega, ali bodo ključni dejavniki vendarle našli pot do politične pomiritve v Siriji in kako bo ravnala Turčija, ki bi lahko z odprtjem svojih meja povzročila novo invazijo beguncev na tako imenovani balkanski poti. Pri tem se ne gre slepiti, da v Ankari ne razmišljajo tudi o tej možnosti. Navsezadnje so to tudi javno povedali, ko so ugotovili, da kljub obljubam iz Bruslja še zmeraj ni obljubljene finančne pomoči in da ni napredka pri sprostitvi vizumskega režima. Turčija je pač pomembna regionalna sila, ki bo vsekakor vplivala na takšen ali drugačen razplet na Bližnjem vzhodu in bo v največji mogoči meri skušala uveljaviti svoje interese. Pri tem seveda ni edina, vendar bi bilo spodbudno, da bi rešitve iskali s pogajanji, ne s širjenjem vojaških spopadov.
