Naše pastirice
Vedno več živine se pase na pašnikih. Kravjaki privabijo mušice, te pa neutrudno lovijo predvsem bele pastirice.
Dviganje in spuščanje repa, tekanje na kratke razdalje in obračanje glave v različne smeri so značilnosti, ki nakazujejo, da vitke dolgorepke na visokih nožicah lovijo žuželke, črvičke in drugo drobno laznino. Neredko lovijo tudi stoje z različnih prež: slemena strehe, štrleče veje, kupa kamenja, kupa zemlje ... Za letečimi žuželkami poletijo tudi visoko v zrak.
Prav zaradi izbrane hrane se pastirice v naših krajih zadržujejo le v delu leta, ko je le-ta na razpolago. Bela in siva pastirica sta delni selivki, lahko pa tudi prezimita. Rumena pastirica se seli.
Pastirice se najraje zadržujejo ob vodi. Ljubi so jim tudi travniki, redko posejani z grmovjem ali višjimi zelnatimi rastlinami. Hrano si najdejo tudi na sveže zoranih njivah.
Bela pastirica (Motacilla alba)
Včasih poimenovana tudi tresorepka ali vrtorepka je zelo povezana s človekom in domačimi živalmi. Pogosto jo srečamo v naseljih ali na pašnikih. Na njih lovi žuželke, ki jih splaši pasoča se živina. Zato tudi ime pastirica. To velja tudi za drugi dve vrsti.
Je belo-siva črna ptica s tankim in kratkim kljunom. Za samca in samico je značilno bolj ali manj črno grlo.
Pri nas je pogosta gnezdilka (od 5000 do 10000 parov). Gnezdi v vsakršnih votlinicah in špranjah. Gnezdo zgradi iz bilk, korenin in mahu, znotraj ga obloži s perjem in dlako. Je skodeličaste oblike. Ima dve ali tri legla, v vsakem pa po pet ali šest jajc. Eno leglo vzredi v dobrem mesecu dni.
Rumena pastirica (Motacilla flava)
Samec rumene pastirice s petjem na višjem steblu krompirja oznanja tekmecem, da je to območje njegovo. Na fotografiji je podvrta M. f. cinereocapilla.
Je selivka in je poznana tudi pod imenom ovčarica, saj se prehranjuje in gnezdi na vlažnih in suhih travnikih in pašnikih. Prav tam, kjer se pase največ drobnice. Gnezdi tudi na njivah z žitom, koruzo, krompirjem, sladkorno peso in drugimi okopavinami. Samci, ki se vrnejo iz prezimovališč pred samicami, si izberejo svoje območje in s petjem opozarjajo tekmece, da je ta prostor samo njihov. S petjem privabljajo tudi samice. V skodeličastem gnezdu, ki je vedno na tleh, par vzredi, če gre vse po sreči, pet ali šest mladičev. Prehranjujejo se z žuželkami.
Najmanjša in najlažja med tremi vrstami naših pastiric je velika dobrih 16 cm. Po hrbtu je olivno zelenkasta, spodaj pa žvepleno rumena. Perutnici ima črno-rjavi, prav tak je belo obrobljen rep. Samica je bolj bledih barv z belo brado. Za vrsto so značilne številne podvrste. Ločimo jih po obarvanosti glave.
V Sloveniji jo lahko opazujemo na Ljubljanskem barju, Cerkniškem jezeru in v sečoveljskih solinah.
Siva pastirica Motacilla cinerea
Sivi pastirici zelo ustrezajo večji izpostavljeni prodniki sredi tekočih voda. Na njih poje in se tudi hrani.
Je povsem navezana na vodo. Najbolj ji odgovarjajo hitro tekoči gorski potoki in reke. Je družabnica povodnega kosa (Cinclus cinclus), saj si z njim deli različno dolge odseke voda. Odgovarjajo ji tudi zarasli in manj dostopni bregovi jezer. Velika je od 18 do 20 cm in je največja med našimi pastiricami. Zgoraj je skrilasto siva. Podrepje ima žvepleno rumeno, trebuh belkast in prsi v različnem obsegu rumena. Samec ima poleti bel brk in črno grlo. Siva pastirica ima zelo dolg rep, s katerim krmari pri hitri spremembi smeri.
Večino žuželk in njihovih ličink, ki so njena poglavitna hrana, pobere na bregovih ali iz vode.
Gnezdi izključno ob vodi. Za gnezdenje si izbere tudi star mlin ali nišo pod mostom. Velikokrat zasede odsluženo gnezdo povodnega kosa. V bolj borno zgrajeno gnezdo, obloženo z dlako, znese 3 do 6 jajc. V naših krajih jih veliko prezimi in jo lahko srečamo skozi vse leto.
Zanimivosti
- Pastirice prepoznamo po letanju v lokih.
- Na tankih nogah imajo dolge prste z dolgimi kremplji. Na zadnjem prstu je krempelj še posebno velik. Imajo tudi značilno obarvan rep. Srednja peresa so temna ali črna, robna pa bela.
- Gnezda ne zgradijo preveč skrbno, zato ga večkrat izda štrleča bilka, koreninica ali mah.
- Zelo podobna rumeni pastirici je citronasta pastirica (Motacilla citreola), ki je pri nas izjemno redka.
- V družino Motacillidae spadajo poleg pastiric še cipe, ki so zelo podobne škrjancem. Na zemlji je 66 vrst te družine.
- Pastirice, ki se selijo v podsaharsko Afriko, na poti izgubijo skoraj polovico telesne mase. To je skoraj vsa zaloga maščob, ki so si jo nabrale pred selitvijo.
