Na vprašanja iz delovnega razmerja odgovarja Dušan Bavec
NADURNO DELO
Bralkina hči dela v računovodstvu manjšega podjetja, kjer poleg računovodskih del opravlja tudi nekatere delovnopravne naloge. Po večletni krizi imajo zdaj zelo veliko naročil, tako se že pojavljajo potrebe po nadurnem delu. Na kaj morajo biti pozorni, da bodo postopali v okviru zakona?
Delo čez polni delovni čas oziroma t. i. nadurno delo na podlagi 144. člena Zakona o delovnih razmerjih, ZDR-1, je mogoče odrediti le v primerih: izjemoma povečanega obsega dela, če je potrebno nadaljevanje delovnega ali proizvodnega procesa, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi, če je nujno, da se odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela, če je potrebno, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ter varnost prometa in v drugih izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih, določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, zato priporočam tudi vpogled v zavezujočo panožno kolektivno pogodbo.
Delodajalec mora delavcu nadurno delo odrediti v pisni obliki praviloma pred začetkom dela. Če zaradi narave dela ali nujnosti opravljanja nadurnega dela ni mogoče odrediti nadurnega dela delavcu pisno pred začetkom dela, se lahko nadurno delo odredi tudi ustno. V tem primeru se pisna odreditev vroči delavcu naknadno, vendar najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu.
Nadurno delo lahko traja največ 8 ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 170 ur na leto. Na letnem nivoju lahko s soglasjem delavca traja tudi več kot 170 ur, vendar skupaj največ 230 ur, pri čemer mora delodajalec pridobiti pisno soglasje delavca za vsakokratno odreditev nadurnega dela, ki presega 170 ur. V primeru odklonitve pisnega soglasja delavec ne sme biti izpostavljen neugodnim posledicam v delovnem razmerju. Prav tako je za kakršno koli nadurno delo treba imeti soglasje, če se ga odredi starejšemu delavcu, ki je star 55 let ali več, kar velja tako za moške kot ženske.
Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev se lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju, določenem z zakonom ali kolektivno pogodbo, in ne sme biti daljše od šestih mesecev. To pomeni, da v posameznem tednu delavec lahko opravi tudi več kot 8 nadur in tudi v posameznem mesecu več kot 20 nadur.
TELEFONSKO SVETOVANJE
Pokličete ga lahko v sredo, 12. julija, med 16. in 18. uro na tel. št.: 01 530 78 53.
