Vročinski valovi ogrožajo rastline
Pa smo jo dočakali, vročino z njenimi skrajnimi vrednostmi. Zaradi visokih temperatur trpijo ljudje, živali pa tudi rastline v sadovnjaku, na vrtu ter v cvetličnih koritih. Da bi v takih razmerah rastline lahko preživele, moramo najti ustrezno rešitev, ki pa mora biti smiselna in učinkovita. Površnost se nam lahko krepko maščuje.
Po navadi se na listih dreves pojavijo sončni ožigi. Ti se kažejo z rjavimi madeži ali lisami, sfrknjenimi robovi listov s porjavelimi deli ipd. Posledično je fotosinteza oziroma presnova dreves motena, zato se rast ustavi. Na vrtu rastline slabo rastejo, zakrnijo, listi postajajo oleseneli in zato neužitni. Rastline v cvetličnih koritih hirajo, listi so ožgani in se kodrajo, cvetovi so majhni. Nekatere rastline kljub zalivanju ovenijo in propadejo.
Kako rešimo težavo? Če so sadna drevesa manjša in če imamo možnost, jih prekrijemo z mrežo za senčenje. Na trgu lahko dobimo takšne z 12-, 30- ali 50-odstotno prepustnostjo za sončne žarke, hkrati pa ščitijo tudi pred točo. Podobno storimo tudi na vrtu in pri cvetličnih koritih. Kjer pa pokrivanje z mrežo ni mogoče niti ni estetsko, poskrbimo, da zaščitimo pred soncem in pregrevanjem vsaj korita in lonce. Posebno je to pomembno, če so temnih barv, ki močno vpijajo sončne žarke, posode se pregrejejo in s tem tudi zemlja. Toplota pride tudi do koreninskega sistema, ki se enostavno skuha. Če ga močno in stalno zalivamo, nastanejo idealni pogoji za razrast koreninske gnilobe in rastlina propade. Posode temnih barv zato ovijemo in obdamo z okrasnimi elementi svetlih barv. Če zemlja zaudarja po gnilobi, jo zalijemo s Previcurjem ali podobnim preparatom, ki bo preprečil uničenje cvetja.
Zalivamo redkeje, a obilno
Če nič od tega ni mogoče storiti, poskrbimo vsaj za to, da bodo zelene rastline in cvetje imeli dovolj vode. To velja tudi za sadovnjak, kjer zalivamo vsak drugi ali tretji dan, odvisno od vrste zemlje. Glinene težke zemlje dobro držijo vlago, zato zalivamo na tri do štiri dni. Srednje težke zemlje vsak drugi dan, peščene in dobro prepustne zemlje pa vsak dan, ker voda hitro odteče v podtalnico in v zemlji zaloge praktično ne ostanejo. Velja si zapomniti, da v trajnih ali večletnih nasadih zalivamo redkeje, vendar izdatno. Le peščene zemlje zalivamo manj in pogosteje. Če zalivamo redkeje, bomo rastline prisilili, da delajo koreninski sistem v globino. Take rastline so sposobnejše prenašati sušo kot tiste, ki jih zalivamo vsak dan, saj se v tem primeru koreninski sistem gradi tik pod površjem. Kar pa seveda ne velja za peščena tla.
Dobro je tudi vedeti, kako se voda v zemlji širi. V peščenih tleh je širjenje podobno obrnjenemu plamenu sveče. V glinenih tleh pa se voda širi v obliki elipse, torej nekako v obliki žemljice.
Pomemben je tudi čas zalivanja. Po mojem mnenju je bolje zalivati zjutraj, ko so tla hladna in je temperaturna razlika manjša kot zvečer. Če zalivamo z zalivalko, lahko v vodi prej raztopimo gnojilo ter tako ubijemo dve muhi na en mah. Sam za paradižnik, papriko, bučke, zelje, cvetačo itd. uporabljam gnojilo Bioorganik. To naravno gnojilo vsebuje največ kalcija, za kar so ravno te rastline zelo dovzetne. Potrebo po kalciju pri paradižniku zaznamo, če muha ploda gnije ali pa postaja črna, podobno je pri papriki, pri zelju pa robovi listja venejo, rjavijo in gnijejo. Poskusite in se prepričajte sami.
Dovolj je, če z gnojilom zalivamo dvakrat na deset dni. Tudi cvetnice v loncih in koritih zalijemo z gnojilom vsaj enkrat na 14 dni. To je dobro zato, ker ima Bioorganik nevtralno delovanje in razkisa zemljo s pomočjo kalcija. Zemljo namreč z gnojenjem s tekočimi gnojili vedno zakisamo. Preveč kisla zemlja pa preprečuje dostop hranil v koreninski sistem. Tako rastline posledično slabše rastejo in cvetijo. Seveda pa korit ne smemo zalivati samo z Bioorganikom, ker bi zalivanje s preveč kalcija po določenem času imelo nasproten učinek.
Drugo zelo primerno gnojilo za vrt v tem času je norveški soliter, imenovan tudi aspirin za vrt. Ta je primeren zato, ker zelo hitro učinkuje, se raztopi že z vodo jutranje rose, kar se pri drugih gnojilih ne zgodi. Kalcij v gnojilu nevtralizira zemljo in preprečuje gnitje paradižnikove mušice, podobno kot Bioorganik, hkrati pa zaradi lahko dostopnega dušika rastlina hitreje raste. Seveda pretiravanje spet ni na mestu, saj preveč dušika in prehitra rast rastlino naredita neodporno.
Če smo postorili vse zgoraj opisano, smo naredili vse, da dosežemo dober in neoporečen pridelek. Pred neurji s točo pa pridelek zavarujemo le z mrežo za senčenje.
Kako odženemo škodljivce?
Naslednja skrb, ki nam ne da miru, pa so škodljivci: uši, koloradski hrošč, gosenice. Ta tako majhna bitja znajo narediti ogromno škode. Koloradskega hrošča in gosenice lahko na malih gredicah obiramo, ne moremo pa obirati uši, ker jih je preveč. Gosenice se razvijajo v posebnem svitku, kjer jih je več sto. Ko dosežejo zrelost, se osvobodijo in začnejo svoj razdiralni pohod. V takih primerih, ko obiranje in pobiranje nista več mogoči, uporabimo kemične pripravke. Marsikdo je proti, toda vedeti moramo, da na trgu zaradi strožjih predpisov ni več problematičnih preparatov. Vsi tisti, ki pa imajo dovoljenje za prodajo, pa so preverjeni. Upoštevati pa moramo seveda tudi karenco, to je dobo, v kateri plodov ali rastlin ne smemo uživati. Enako velja, če uporabimo preparate proti plazečemu mrčesu.
Po uničenju škodljivcev in tudi po toči moramo rastline in tudi sadovnjak poškropiti s hranljivim sredstvom, ki bo pomagalo rastline obnoviti in bo hkrati preprečilo nadaljnje okužbe. Omogočilo bo ponovno rast. Uporabimo lahko Medicoplant ali Regenerin, ki sta zelo učinkovita.
Torej v vročem poletju bo zmaga naša, če bomo rastlinam priskrbeli pravo senco in dovolj vode, če jih bomo ustrezno prehranjevali in zatrli vse škodljivce.
Fotografija št. 1: Sibirska borovnica je prva na udaru vročih sončnih žarkov. Stanje bo vsak dan slabše in rastlina lahko propade.
Fotografija št. 2: Prvi znaki poškodb zaradi močnih sončnih žarkov
Fotografija št. 3.: Poškodbe so že večje. Listi se bodo kmalu začeli sušiti.
