V dvoje je lepše

jul. '17

Pred kratkim sem srečala nekaj zelo prijetnih starejših parov, ki so kar sijali od zadovoljstva. Navdušena sem bila nad ljubečim, predvsem pa spoštljivim medsebojnim odnosom, umirjenostjo in dopolnjevanjem drug drugega. Po desetletjih skupnega življenja je to res nekaj najlepšega. Zaradi medsebojne podpore in spodbujanja so skupaj ali vsak na svojem področju zelo uspešni in tudi bolj zdravi. A vedno se ne izteče tako, preveč je zagrenjenih ljudi, ki o taki harmoniji le sanjajo. Skozi čas življenje v nas pušča sledi, nalagajo se dobre in slabe izkušnje. Če prevladajo slabe, lahko otopimo in postanemo grobi do sebe in drugih. Znajdemo se v začaranem krogu, želimo si ljubezni, spoštovanja, žanjemo pa to, kar sejemo.

Na jesen življenja marsikdo ostane sam, čeprav si želi družbe in sorodne duše, težje najde priložnost za druženje kot v mladih letih. Osamljenim je vse bolj v pomoč svetovni splet. S pomočjo portalov za stike si jih je že veliko poiskalo družbo ali celo partnerje. Primeri, ki jih predstavljamo v tokratni Vzajemnosti, vas bodo navdušili. So lep dokaz, da ljubezen in romantika ne poznata let. Starejši imajo za sabo že izkušnje iz prejšnjih zvez, vedo, kaj si želijo, pa tudi več časa imajo, da se posvetijo drug drugemu. Se pa dogaja, da imajo do nove zveze negativen odnos njihovi odrasli otroci, največkrat zaradi bojazni pred delitvijo dediščine. Psihoterapevtka dr. Veronika Podgoršek pravi, da je vsako vmešavanje v zvezo nedopustno. Tako mladi kot starejši imajo pravico, da si sami izberejo partnerja. Kaj je lepšega kot imeti nekoga, s katerim lahko deliš tako radost kot žalost, s katerim se lahko smejiš, se igraš z vnuki, ali ko pride večer, se stisneš in pomirjen zaspiš. Za ljubezen res ni nikoli prepozno.

Lepoto dvojine in bližine opevajo številni pesniki. Janez Menart je pesem o ljubezni v jeseni življenja naslovil z Oda. Takole je zapisal:

»Ko si prišla v park mojega življenja, / je skozenj že jesenski veter vel, / vsa rakasta venela so zelenja / in po gredicah rasel je plevel. // Prišla si ti, prišla kakor pomlad, / vsa polna sonca, rose in topline, / in že usihajoče korenine / so potešile žejo in glad. // In v mavricah je zažarelo drevje / in sonce je ozelenelo v klicah / in v iskrah rose blisnil smeh zvezdá // in po ljubezni vzdihnilo vejevje / in na žareče pisanih gredicah / je spet vzcvetel rdeči cvet srca.«

Jožica Dorniž


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media