Številke, številke…
Pred oddajo tokratne Vzajemnosti v tisk sem po vrsti, kot bodo natisnjeni v reviji, prebirala članke, ki bodo objavljeni. Kar naenkrat pa me je prešinila misel, da pogosto govorimo o številkah in vprašanje ali imajo res tako velik pomen. Začenja se pri višinah pokojnin, nadaljuje pri temah o revščini; številke so pomembne pri srčnih utripih, sončenju, pri določanju starosti pa so številke diskriminatorne in še bi lahko naštevala.
Večkrat smo že prebrali ugotovitev, da so »številke zgovorne« in tako zaupamo statistiki, analizam, poročilom in podobnim zbirkam različnih podatkov in kazalcev. Ob tem pa se premalo upošteva, da so za številkami ljudje, vsak s svojo zgodbo. Vsak človek je enkratna osebnost, zato tudi vsak po svoje dojema večino številk, ki označujejo določen, zlasti nematerialen pojem. Ne počutijo se, denimo, revni vsi, ki imajo le 500 evrov dohodka na mesec, saj živijo v različnih okoliščinah, ne nazadnje pa je pomembno tudi različno individualno dojemanje pomena denarja. Ljudje, navajeni skromnosti, znajo preudarno ravnati z denarjem in živeti kakovostno in zadovoljno po svojih merilih. Česar takega mnogi ne zmorejo z veliko več denarja, zlasti če se ne zavedajo duhovnega bogastva.
Čeprav torej vsi »statistično« revni v resnici niso revni, pa vsekakor ne bi smeli dopustiti, da se pokojninski sistem, kot je predvideno, »očisti« z varstvenim dodatkom in z nekaterimi drugimi pravicami predvsem zato, da bo pokojninska blagajna beležila nižjo številko BDP za svoje izdatke, ki naj bi temeljili na vplačanih prispevkih (kar se ne bo zgodilo!). Žrtve bodo, kot kaže, predvsem upokojenci z najnižjimi pokojninami, ki so bili upravičeni do varstvenega dodatka, še zlasti pa tisti, ki imajo malo več vredne hiše ali stanovanja. Izdatki države pa zaradi »očiščene« pokojninske blagajne ne bodo prav nič manjši. Z novimi davki od nepremičnin se bodo krepili občinski proračuni. Ni mi jasno, kako bo starejši človek, ki bo zgubil varstveni dodatek, poleg tega pa bo moral plačevati še nov davek na nepremičnino, prenesel vse to. Ne vem, kako si to predstavljajo njihovi predstavniki, pripravljavcem zakona pa je bržčas vseeno.
Upam, da mi Mitja Meršol ne bo zameril, če bom za spodbudne misli ob začetku poletja malo priredila njegove besede: naj v vas pljuskajo valovi poletnega morja ali vse, kar vam je prijetno in ne valovi politične brozge.
Vaša urednica




