Revija Vzajemnost - mesečnik za upokojence

Št. 2, februar 2012

Le veseli ljudje najdejo srečo

Tako pravi slovenski pregovor, ki ga je v uvodu k prispevku o dobrih pustnih krofih zapisala avtorica Mojca Koman. Zagotovo bi ga prezrla, če ne bi iskala »rdeče niti«, ki prepleta vsebino tokratne Vzajemnosti. Veselje do življenja je bistvo človekovega obstoja ne glede na okoliščine. Vsepovsod ga lahko najdemo. To nam dokazujejo številni ljudje, ki jih predstavljamo tudi v naši reviji. Znani igralec Janez Hočevar Rifle, ki smo mu zaradi počastitve spomina na Prešerna in našega kulturnega praznika tokrat namenili osrednji pogovor, se nam je prikupil, ker nas vedno zna spraviti v dobro voljo, a ta je tudi v njem samem, sicer v njem ne bi bilo tolikšne »radosti do življenja«. Tega je veliko tudi pri drugih, javnosti manj znanih ustvarjalcih. Morda prav zavoljo te pozitivne energije, ki prehaja od igralcev, pevcev, pesnikov, pisateljev v nas, poslušalce, gledalce, bralce, uživamo v kulturi. Zanemarjati pa ne bi smeli tudi praznikov, saj nam poživljajo ritem bolj ali manj enoličnih vsakdanov. Zakaj si za pusta ne bi narisali na obraz mačjih brk ali klovnovskega nosu, da bi se nasmejali naši vnuki ali sosedje, ko jih povabimo na slasten, pravkar spečen krof?
Kot je voda bolj dobrodošla v suši, kot v normalnih vremenskih razmerah, sta nam tudi veselje in dobra volja še bolj potrebna v teh težkih časih. Pa tudi optimizem, zato verjamem, da »vremena Kranjcem bodo se zjasnila« in da bo kmalu konec zamegljevanja resnic in neiskrenosti politikov, kar se nam dogaja zlasti v zadnjem času.
Prav tako sem prepričana v izrek, ki pravi, da človek lahko za svoje zdravje in počutje največ naredi sam. Tudi to se kot »rdeča nit« z vrsto praktičnih nasvetov vleče skozi vsako in ne le tokratno vsebino naše revije. Dr. Herman Berčič nas je spomnil na profesorja Draga Ulago, ki je bil dolgo let, vse do svoje smrti, naš zvesti sodelavec in vzornik v rekreaciji, ki nas ne obremenjuje, ampak razveseljuje in tako prinaša dvojno korist. Drago Ulaga je rad poudarjal, kako pomembno je, da človek čim več hodi; med drugim je zapisal: »hoja naredi človeka za modreca in poeta«. Razmislite o tem, tako nam večkrat predlaga tudi naša psihologinja Slavica Pogačnik Toličič, ki nas tokrat vabi, da svoje psihično in telesno zdravje krepimo s hojo po gozdu, med drevesi. Vsi, ki smo radi v naravi, vemo, da hoja res sprošča napetosti in tesnobe, in če jih ni, je več veselja in optimizma. Posledično pa tudi zdravja.
Torej, veselo v naravo! Čeprav je zima. Tudi ta ima svoj čar.

Vaša urednica
Marinka Levičar

Pravice starejših

Številne odpovedi pravici do varstvenega dodatka Jože Kuhelj
02.02.12 Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je do 31. decembra 2011 prejel skoraj 10 tisoč vlog za odpoved pravici do varstvenega dodatka, kar prestavlja dobrih 21 odstotkov vseh prejemnikov. Kot je znano, smo s 1. januarjem 2012 začeli uporabljati zakona o socialno- varstvenih prejemkih, s katerim se je pravica do varstvenega dodatka, urejena z zakonom o varstvenem dodatku, in pravica do dr�

Do konca junija nobenih uskladitev J. K.
02.02.12 Državni zbor je konec minulega leta sprejel zakon o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012, ki za pol leta omejuje tudi rast izdatkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. To pomeni, da se do 30. junija 2012 ne bodo uskladile pokojnine in drugi prejemki, ki bi se sicer lahko uskladili po 150. a in 150. b členu zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Omejitev us

Del vdovske pokojnine in skupno izplačilo nekoliko nižja Jože Kuhelj
02.02.12 Svet zavoda je na prvi letošnji seji sprejel sklep o zgornji mej izplačil dela vdovske pokojnine. Gre za dva zneska, ki ju je po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju treba v začetku vsakega koledarskega leta določiti na novo. Prvi je najvišji znesek dela vdovske pokojnine, drugi pa najvišji znesek skupnega izplačila lastne in dela vdovske pokojnine. Del vdovske pokojnine sme dos

VAŠ SVETOVALEC mag. Janez Tekavc – februar 2012 Mag. Janez Tekavc
02.02.12 Služnostna potBralec je pred leti dovolil sosedu služnost poti po njegovi zemlji. Kasneje sta se sporazumela za drug potek poti, ki je bil za soseda ugodnejši, bralec pa naj bi dobil v zameno 200 kv. m. zemljišča. Zemljišča ni dobil, pač pa je sosed čez leta hišo prodal. Ker je tudi novi lastnik uporabljal pot, ni pa hotel dati dela zemlje, je bralec pot preoral, sosed pa ga je zaradi te

SVETUJEJO VAM – mag. Boštjan J. Turk februar 2012 mag. Boštjan J. Turk
16.05.12 Pravica do obveščenosti o zdravstvenem stanju Slavica iz Ljubljane sprašuje, ali je zdravnik dolžan pacienta v celoti obvestiti o njegovem zdravstvenem stanju. Prav tako jo zanima, ali morajo zdravniki za operativne posege vselej pridobiti soglasje pacienta.Pravica do obveščenosti o zdravstvenem stanju je ena izmed najpomembnejših pacientovih pravic. Po zakonu ima namreč pacient pravico, d

VAŠA SVETOVALKA – Milena Paulini februar 2012 Paulini Milena
02.02.12 Pravice kmeta iz invalidskega zavarovanja Bralka M. T. iz Prekmurja piše, da je kmečko zavarovana za širši obseg pravic, s tem da ima 27 let skupne pokojninske dobe, od tega 15 let iz delovnega razmerja. Pred petimi leti pa si je pri delu na kmetiji poškodovala desno ramo, eno operacijo je že imela, na drugo pa še čaka. Na invalidski komisiji je bila že večkrat razvrščena v III. katego

NAŠ SVETOVALEC – DUŠAN BAVEC februar 2012 Dušan Bavec
02.02.12 Kako do neplaniranega dopusta?Bralec piše, da je odkril zelo ugodno ponudbo za enotedensko smučanje v tujini, delodajalec pa mu ne odobri dopusta, ker je po njegovem mnenju vrh sezone in ne želi imeti dodatnih stroškov z nadomestnim delavcem. Čeprav je dela trenutno res kar precej, bralca zanima, ali je zakonska podlaga za to, da mu delodajalec odreka pravico do dopusta, ki izvira še iz minu

Zdravje in prehrana

Okužbe s pnevmokoki so nevarne A. Ž.
02.02.12 Pnevmokoki so bakterije, ki povzročajo okužbe dihal in so eden najpogostejših povzročiteljev pljučnice. Bakterije se prenašajo kapljično, s kihanjem in kašljanjem. Zanimivo pa je, da je veliko ljudi - po nekaterih ocenah od 5 pa kar do 70 odstotkov – ki so le prenašalci bakterij v nosno-žrelnem predelu, vendar sami ne zbolijo, lahko pa okužbo prenesejo na druge. Zakaj nekateri ljudje

Ali vaše srce enakomerno bije? A. Ž.
02.02.12 Srce dobro deluje, kadar bije v enakomernem ritmu, tako lahko v minuti naštejemo od šestdeset do sto udarcev. Delovanje srca pa se lahko spremeni (po navadi pospeši) zaradi različnih dejavnikov. Občasno nereden srčni utrip še ni znak za alarm, če pa se to dogaja pogosto in dlje časa, se lahko pojavijo težave. Najpogostejša motnja srčnega ritma je atrijska fibrilacija, ko lahko srce dos

Ko smrkamo in kašljamo … A. Ž.
02.02.12 Čeprav se lahko prehladimo kadarkoli v letu, pa so obdobja, ko je v zraku več virusov in se poveča možnost, da zbolimo za katerim od prehladnih obolenj. Največkrat se to dogaja v zimskih mesecih. Prehladna obolenja se zelo hitro širijo, najpogosteje kapljično, s slino, ki jo oboleli širi naokrog s kašljanjem, kihanjem, smrkanjem, pa tudi prek rok in predmetov. Virusom se ne moremo popolno

Pater Ašič – zdravilec s karizmo mag. farmacije Jože Kukman
02.02.12 Letos se spominjamo 20. obletnice smrti patra Simona Ašiča, izjemnega poznavalca zdravilnih rastlin s posebno karizmo. Odlikovali so ga prijazna beseda, ljubezniv pogled, razumevajoče poslušanje človeka v stiski, znal je bolnika potolažiti, mu vliti novega upanja in mu izbrati pravo zdravilo.O rabi naravnih zdravilnih sredstev, predvsem zdravilnih rastlin je veliko napisanega; od starih kita

Naravna pot do zdravja Slavica Pogačnik-Toličič, prof. klinični psiholog. spec.
02.02.12 Naša največja želja je, da bi bili zdravi, telesno in duševno. Še prav posebej je ta želja značilna za nas, starejše. In čeprav se za njeno uresničitev nekateri trudijo bolj, drugi pa manj, je obojim skupno to, da tega ni vselej lahko doseči. Vzroki za to so predvsem psihološke narave:neustrezna motivacija,pomanjkanje volje,negativne razvade, zdravstvena nerazgledanost ...Pravijo, kar

»Sem vdova, ki rada živi!« Neva Železnik
02.02.12 Umiramo vsi; dobri in slabi, stari in mladi, vegetarijanci in mesojedci … To je normalen in naraven proces. Umirajo tudi živali, rastline … Rodijo se, se spreminjajo in za vedno izginjajo tudi jezera, reke, morja, gore in doline. Nekoč nastanejo in čez mnogo tisočletij ugasnejo tudi zvezde, planeti in celotne galaksije. »Zavedam se, da nikoli ne morem nikogar zares izgubiti, saj nihče ni

Veselje do življenja Nada Banič Govc, univ. dipl. soc.
02.02.12 Življenje zdajšnje tretje generacije se močno razlikuje od prejšnjih generacij, k čemur so pripomogli boljše zdravstveno varstvo in boljše življenjske razmere. Materialna preskrbljenost daje človeku občutek varnosti, socialna vključenost pa določa njegovo naravnanost do sebe in ljudi okoli sebe. Vzdrževanje komunikacij s prijatelji in družinskimi člani skozi proces staranja ali vzdr

Camu camu – sadež za pomladitev organizma M. V.
02.02.12 Ste vedeli, da obstaja sadež, ki vsebuje 40 odstotkov več vitamina C kot acerola in celo 3000 odstotkov več kot limona? To je camu camu, za katerega raziskave dokazujejo, da izboljša delovanje imunskega sistema in krepi obrambo telesa pred virusnimi in bakterijskimi okužbami ter upočasnjuje staranje.Camu camu (Myrciaria dubia) je vrsta grmičevja, ki uspeva na težko dostopnih poplavnih obmo

Hrana za dobrobit srca Marija Merljak, univ.dipl.ing.živ.teh.
02.02.12 Srce je resnično motor življenja - nenehno delujoča mišica. A dobro deluje le, ko zanj dobro skrbimo. To pomeni, da ga ne utrujamo s hrano, ki mu ni naklonjena. Prehranske navade narodov z manj srčno-žilnih obolenj so nam pri tem lahko v poduk, da bomo lahko živeli dlje in bolj zdravo.Taki kot vse naše telo je tudi srce sestavljeno iz celic. In v vsaki celici je kar blizu tisoč mitohondri

Pust mora biti mastnih ust Mojca Koman Foto: Krištof Koman
02.02.12 Kakor v naših krajih ni božiča brez potice, tako tudi pusta ni brez mastnih, sladkih ocvrtih dobrot, če seveda sledimo tradiciji. Zato bomo v pustnih dneh zagotovo pojedli kak krof ali flancat in si pod nos narisali vsaj mačje brke ali pege na lička in se veselili v dobri družbi. Smeh je vendarle pol zdravja in slovenski pregovor pravi, da le veseli ljudje najdejo srečo. Pomislimo pa, kako

Omamni svet začimb Igor Fabjan
02.02.12 Eksotične in nekoč neznansko drage začimbe so že dolgo nepogrešljive spremljevalke kuharskih mojstrov po vsem svetu. CimetŠe zlasti v zimskem času pri pripravi različnih sladic in kot dodatek kuhanemu vinu ali kompotom in čajem kar ne moremo brez cimeta. Uporaben pa je tudi kot dodatek različnim mesnim in zelenjavnim jedem, kar s pridom izkoriščajo v tropskih deželah. Cimet je najpog

Iz svetovalnice Zdenka Peloz
02.02.12 Po nasvet je prišla dvainsedemdesetletna gospa, sicer bralka Vzajemnosti, ki ima velike težave s sinom alkoholikom. Pet let je že vdova in zelo je osamljena. Sin ne živi z njo, jo pa pokliče, kadar kaj potrebuje; marsikaj ji očita, včasih ji celo grozi, da si bo kaj naredil. Zaradi tega je ves čas v skrbeh zanj in tudi za svoje slabo zdravje, ki je posledica teh razmer. Hudo ji je, ker si

RECEPTI februar 2012 M. K in K. K.
02.02.12 Pustne miške s skutoV posodi penasto zmešamo štiri jajca s tremi žlicami sladkorja in vanilijevim sladkorjem, dodamo 500 g pretlačene skute, lupinico limone ali limonin sladkor, ščep soli, prilijemo 250 ml mleka in premešamo. Pol kilograma moke pomešamo z zavitkom pecilnega praška in presejemo, stresemo v mešanico in premešamo v gostejše testo.V širšo posodo vlijemo za dobra dva prs

Rekreacija

Cilji so nižji, gre pa za zdravje Janez Korošec, foto: osebni arhiv
04.02.12 Športna rekreacija je pojem, ki pomeni individualno ali skupinsko dejavnost za telesno in duševno okrepitev in sprostitev v prostem času. S tem naj bi človek zmanjševal posledice sodobnega (stresnega in obremenjujočega) načina življenja in dela. Predvsem pa se tako sleherni človek posveča samemu sebi. Eden znanih slovenskih navdušencev nad športno rekreacijo in strokovni spodbujevalec

Koristno podiranje kegljev A. Ž.
04.02.12 Po nekaterih podatkih naj bi bovling poznali že Egipčani pet tisoč let pred našim štetjem. V današnjem času pa je menda poleg nogometa najbolj razširjena športna igra na svetu, zato ni čudno, da postaja tudi pri nas iz leta v leto bolj priljubljen.Kar nekaj je že centrov, kjer lahko najamemo stezo za kakšno uro ali več in v dobri družbi uživamo in se še razgibamo hkrati.Pri bovling

Tudi s palicami nam gre dobro Savina Vybihal
04.02.12 V to smo se že nekajkrat prepričali. Da pa bomo tudi pozimi okretni in močni, si lahko s palicami popestrimo in malo otežimo že znane vaje. Tisti, ki vadijo doma, pa si lahko pomagajo tudi z daljšo kuhalnico, krajšo karniso, z metlo,…Kot po navadi si bomo najprej privoščili ogrevanje. Tistim, ki boste vadili zunaj, priporočam hojo. Obljubila sem vam vadbo s palicami, torej naj bo s pal

Spoznajmo jih

Kot pravljica z dobrim koncem Lidija Jež, foto: OA družine Kapš
04.02.12 Kapševi iz Novega mesta so zdravniška družina. Oče Peter je specialist pulmologije in tudi kardiologije, sin Rafko je specialist intenzivne medicine, mlajši sin Peter pa specialist psihiatrije. V tem »medicinskem« spletu je bila tudi pokojna žena in mama Elica kot medicinska sestra. Samo hčerka Liljana ni šla po poteh medicine. Začetki priljubljenega zdravnika Petra Kapša so bili prav

Janez Hočevar Rifle – radost do življenja Neva Brun, Foto: Brane Bombač
04.02.12 Če bi bil igralec Janez Hočevar Rifle danes star 27 let in ne 72, ki jih je dopolnil 1. februarja, bi se gotovo udeležil največjega šova talentov, ki jih množično prirejajo pri nas in v svetu, in nedvomno bi na njem tudi zmagal. Boginja, ki podeljuje talente, ga je bogato obdarila. Ima absoluten posluh, lahko bi postal violinist ali operni pevec. Oder obvlada tako dobro, da ga lahko zapolni

12 let na poti okrog sveta Katarina Turnšek
04.02.12 Bilo je leto 1999, ko je Anglež Ian Coates oznanil svoji ženi Judith, da namerava za kake štiri mesece na pot z motornim kolesom. Ni nasprotovala. Toda potovanje se je raztegnilo na dvanajst let in v tem času je obkrožil svet. Ko se je ustavil v Sloveniji, smo spili nekaj kav in nekaj piva tudi ... Predvsem nas je zanimalo: »Ian, ste še vedno poročeni?« »Seveda,« je bil kratek.Na poti s

Iz zgodovine

Staro mestno jedro kot muzej Franček Štefanec
02.02.12 Ob vznožju Julijskih Alp in Karavank se je skozi stoletja oblikovala slikovita Radovljica. Zgoraj, nad sotočjem Save Bohinjke in Save Dolinke se je ohranilo arhitekturno ter pomembno staro mestno jedro. Tu so na ogled zgovorne muzejske zbirke in zanimiva poslopja.Staro, urbano sklenjeno naselje na radovljiškem pomolu ima svoje korenine že v staroslovanski dobi. Arheolog Andrej Valič je namre�

Dražgoše, simbolni kraj začetka upora proti okupatorju Paulina Golouh, foto B.B.
02.02.12 Dražgoško bitko mnogi štejejo za simbolni začetek upora Slovencev proti okupatorju, ki se je po umiku partizanov zločinsko znesel nad vaščani, Da se poklonijo spominu na žrtve med borci in med domačini, se v to gorenjsko vas na drugo januarsko nedeljo zgrinjajo vse večje množice ljudi - letos so jih v lepem vremenu našteli kar 10 tisoč. Prihajajo mladi in stari, več sto pohodnikov se

Kuža, ki je zaznamoval 20. stoletje Jože Praprotnik
02.02.12 Pred nami se odstira pravcata saga o kužku Nipperju, majhnem foksterierju, ki je s svojim edinstvenim vedenjem in s pozornim poslušanjem gramofona pripomogel k spočetju znamenite, simpatične blagovne znamke His Master's Voice, kar se je zgodilo 11. februarja daljnega leta 1899.Toda do tega je vendarle prišlo več kot tri leta po tistem, ko malega kužka že ni bilo več na svetu. Zgodba se za

»Mami sem odpustila odhod v Egipt, nisem pa pozabila« Boris Dolničar
02.02.12 »Aleksandrinke so v tistih časih, zlasti v času gospodarske krize po prvi svetovni vojni opravile važno delo, saj so kot varuške, dojilje, šivilje, kuharice, sobarice, guvernante ali spremljevalke pri bogatih evropskih družinah v Kairu in Aleksandriji z zaslužkom reševale svoje domove, kmetije in družine na Goriškem in v Vipavski dolini pred revščino ali propadom,« je najprej poudari

Ob slovenskem kulturnem prazniku Ne. B.
02.02.12 Za ljubitelje kulture je 8. februar izjemno 'deloven dan', ker je ponudba kulture tega dne sila pestra in dostopna. Že v ponedeljek, 6. februarja, bodo člani Društva slovenskih pisateljev v dvorani Lilli Novy v Cankarjevem domu od 18. ure brali odlomke iz svojih del. Osmega februarja pa bodo med drugim slovenski igralci točno opoldne na Prešernovem trgu v Ljubljani začeli prebirati njegove p

Potepanja

Na Javorov vrh in Potoško goro Franjo Brglez
04.02.12 Prelep svet se odpre ko se znajdemo pod vznožjem gorskega masiva Storžiča, Zaplate, obeh Kočen in Grintavca. Tam, kjer se konča Kranjsko polje, preden cesta zavije v ozko tesen doline Kokre, ki povezuje z Jezerskim, ki je bilo vse do konca prve svetovne vojne del Koroške, so povsod naokrog zaplate in vzpetine, povezane z skrivnostnimi izročili. Na podaljšanem grebenu, desno od Zaplate, so

Pustovanje po svetu Igor Fabjan
04.02.12 Karnevalsko praznovanje v pustnem času v Evropi sega v predkrščansko obdobje, kasneje pa je postalo povezano s pepelnično sredo, ki je uvod v postni čas (46 dni pred veliko nočjo). Skozi stoletja so se v nekaterih krajih izoblikovale tradicionalne maske in običaji, drugje pa so pustni karnevali zgolj priložnost za razkazovanje in za zabavo. Tako je še zlasti v toplih krajih, kjer pustni �

Vrt in dom

Od skale do skalnjaka Izidor Golob
04.02.12 Vrt je kot mozaik, kot preplet žive in nežive narave, skalnjak ali alpinetum pa je za marsikoga vreden toliko kot največji biser v ogrlici. Divje rastoče rastline visokogorskega sveta z vseh koncev Zemlje v naravi rastejo iz komaj žive travne ruše nad gozdno mejo, iz komaj opaznih skalnih razpok, po meliščih pod stenami. To lepoto prenašamo v vrt, čeprav so nekatere rastline nevajene ni�

Kuhinjo opremimo premišljeno Eva Razboršek, arhitektka
04.02.12 Opremljanje kuhinje je zelo osebno. Ne glede na trenutne smernice naj bo urejena po meri uporabnika; in ne glede na velikost mora biti kuhinja vedno priročna.Nekdo se dobro počuti v kuhinji sodobnih, enostavnih in minimalističnih oblik, kjer je na prvem mestu funkcionalnost. Kdo drug da največ na prijetno, domačno ozračje rustikalne kuhinje. Sodobne oblikovalske smernice narekujejo kombinaci

Kolumne

Kaže spremeniti ustavo? Ludvik Škoberne
02.02.12 Ko gre v družbi kaj zelo narobe, se pogosto oglasijo ljudje z bolj ali manj domiselnimi predlogi, kaj bi bilo treba storiti, da bi deloval »sistem«. Tega smo se v prejšnjih časih dodobra navadili, ko so vodilni politični teoretiki približno vsakih deset let predlagali (in dosegli) ustavne spremembe. Seveda so se najprej dogovorili na partijskih kongresih, zatem je sledila »široka javna ra