V letih, ko je družina, ki jo opisujem, premagovala največje povojno pomanjkanje (nismo ga tako hudo občutili, ker so to pomanjkanje doživljali vsi, no, skoraj vsi), je ta ali oni ponovil nedvomno zelo staro načelo: če denarja še tako manjka, za rože in knjigo ga ne bi smelo nikoli zmanjkati. Poskrbeli smo za to. Če je kdo koga obdaroval ali je kaj prejel v dar, je bila to največkrat knjiga. V časih največje inflacije knjige niso izgubljale vrednosti, in takrat, ko so lahko človeka zaradi kake preveč naravnost povedane, zlasti pa napisane besede ostro kaznovali, je bila knjiga še toliko
Prikazanih je samo prvih 100 besed. Za prikaz celotnega morate biti naročeni na revijo, za večji odlomek pa registrirani.
