Sedel sem v športni dvorani Stožice in ob košarkarski tekmi med Slovenijo in Španijo doživljal zgodovinskost odprtja tega najnovejšega slovensko-ljubljanskega objekta. A zavoljo vseh poprejšnjih polemik, groženj in zmerjanj, povezanih s Stožicami, mi je počutje med tekmo nehote uhajalo v domišljijski časovni stroj. Ne vem zakaj, a v hipu sem se znašel na robu mesteca na hribu, močno podobnega Motovunu, ki leži kakih sto kilometrov stran od Tbilisija v Gruziji. S tega mesteca sem nedavno tega opazoval prostrane ravnice v globini pod njim, po katerih so se pred tisočletji podila barbarska plemena in osvajalno prodirala po vsej celini. Ko se
Prikazanih je samo prvih 100 besed. Za prikaz celotnega morate biti naročeni na revijo, za večji odlomek pa registrirani.
