Kmalu po tistem, ko je Kranjčan Anton Jereb pod strmimi, gozdnatimi pobočji Jezerskega ob grapi Ankovega potoka začenjal poganjati vikendaške korenine, mu je povsem po naključju prišel v roke predmet, podoben skrajšani sulici, a precej debelejši. Ni se pustil odpraviti z besedami, naj vendar pusti to ničvredno, zarjavelo železje, da ga odpeljejo na odpad, ampak je trmasto vztrajal, da mu povedo, kaj je to »čudo«. To »čudo« pa je bilo odžagani krajši del pet metrov velikega svedra, s katerim so ročno vrtali v štirimetrska macesnova debla in si tako napravili cevovod, po katerem je tekla slatina iz bližnjega izvira gori
Prikazanih je samo prvih 100 besed. Za prikaz celotnega morate biti naročeni na revijo, za večji odlomek pa registrirani.
