Prostovoljskega dela je vse več
Kot je zapisano v Poročilu o prostovoljstvu v Republiki Sloveniji za leto 2015, ki ga je za vlado pripravilo ministrstvo za javno upravo, je bil obseg prostovoljskega dela lani največji do zdaj.
Podatke je oddalo 1037 prostovoljnih organizacij, v katerih je 96.822 prostovoljcev opravilo skoraj 11 milijonov ur dela (za primerjavo, v letu 2011 so prostovoljci opravili okoli štiri milijone ur dela).
Prostovoljstvo na vseh področjih delovanja pomembno prispeva k zniževanju revščine in spodbujanju aktivnega prebivalstva, zato ga mora država aktivno spodbujati. Njegova prednost je v hitrem in učinkovitem odzivu na družbene spremembe in zato je v poročilu posebej poudarjeno, da bi bil lanskoletni migrantski val brez pomoči prostovoljcev preprosto neobvladljiv.
Največ vpisanih prostovoljskih organizacij deluje v Osrednjeslovenski, Podravski in Savinjski regiji. Večino, okoli 65 odstotkov prostovoljskega dela so lani opravile ženske, največ ur pa opravijo osebe, starejše od 60 let. Prostovoljstvo je še zlasti priljubljeno med člani društev upokojencev, je zapisano v poročilu, in ima »pozitivne učinke za obe strani, tudi za same prostovoljce, ki se ob opravljanju prostovoljskega dela počutijo družbeno koristni, zmanjša se občutek osamljenosti in žalosti.« Starejši nad 60 let so zelo dejavni na področju človekovih pravic in civilnih svoboščin ter na socialne dejavnosti in zdravja. Tudi sicer je bilo največ prostovoljskega dela opravljenega na področju sociale (pomoč sočloveku, za ohranjanje narave in družbenih vrednot), na področju civilne zaščite in reševanja ter na področju kulture in umetnosti.
V poročilu je tudi opozorilo, da je je prostovoljstvo treba približati mlajšim in ga umestiti v vzgojno-izobraževalne procese, saj mlajši od 18 let opravijo le dobra dva odstotka ur prostovoljskega dela. Verjetno je prostovoljskega dela v lokalnih okoljih še več, zaradi zapletenih birokratskih postopkov pa se mnoge organizacije ne vpisujejo v uradno evidenco, zato še vedno nimamo celostnega pregleda nad opravljanjem organiziranega prostovoljskega dela. Tako pristojni kot prostovoljske organizacije si obetajo bolj pregledno in lažje delovanje od Strategije razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva, ki je v pripravi.
