Pahorjev 103. rojstni dan in nova knjiga

26. avgust 2016

 Boris Pahor, tržaški pisatelj in intelektualec je ravno danes, 26. avgusta, dopolnil 103 leta življenja. In kot že zadnjih nekaj let je tudi tokratni rojstni dan proslavil z izidom nove knjige z naslovom V imenu dialoga. V njej so zbrani njegovi dnevniški zapisi, spomini, odzivanja na vsakdanje dogodke, odgovori na pisma in izzivi za dialog na že znane teme

Po pisateljevih besedah so to le »paberki tistega, kar bi napisal, če bi imel čas.« Ker je kljub častitljivim letom zelo zaposlen:  poleg tega, da veliko piše, ne odkloni nobenega povabila na pogovor ali predavanje. S svojo osebnostjo, iskrenimi izpovedmi in pretehtanim razmišljanjem povsod navduši občinstvo. Zaveda se, da je eden zadnjih svetovnih pričevalcev iz pekla koncentracijskih taborišč in o tem bo pričeval, dokler bo le lahko. Tudi na predstavitvi knjige V imenu dialoga, ki jo je izdala Cankarjeva založba, je izpovedal nekaj pretresljivih spominov. Opozoril je zlasti na omalovaževanje t.i. »rdečih trikotnikov«, to oznako so namreč imeli na obleki politični jetniki, ki so jih Italijani in Nemci zapirali v delovna taborišča, kjer so množično umirali od lakote in bolezni. Med jetniki je bilo še najmanj komunistov, je povedal Pahor, ki je bil tudi sam med njimi, zato ga še toliko bolj boli, da Evropa njihovo trpljenje premalo spoštuje in se o teh žrtvah nikoli ne govori.

Pri Borisu Pahorju so vedno v ospredju resnica, svoboda in narodna zavest, pri teh treh vrednotah ne popušča. Zato zelo obsoja namero  da bi na slovenski univerzi poučevali v angleščini. Posvaril je, da mora Slovenija začeti delovati drugače, bolj enotno, v dialogu, sicer kot država ne bo dolgo obstala. A enako goreče kot za slovenski jezik se zavzema tudi za pravico do uveljavitve drugih manjših jezikov (provansalskega v Franciji, katalonskega v Španiji, jezika Baskov …). In tudi to je poudaril v Ljubljani: Ne gre le za to, da država prepove uradno rabo nekega jezika, že če nič ne stori, da se jezik ali manjšina ohrani, niti ne rešuje njenih težav, tudi to je fašizem … A je hkrati opozoril, da nacionalizem ni nekaj slabega, dokler se zavzemaš za pravice svojega naroda in svojega jezika. Ko pa presežeš meje, pretiravaš v hvali sebe in svojega naroda in druge daješ v nič, to pa je že podobno fašizmu …

Ob tem pa je prepričan, da človeštvo premore dovolj modrosti in moči za pot iz kriz k bolj etičnemu človeku. »Prednost Evropske unije je enotnost v množičnosti, pluralizmu, to pa lahko dosežemo le z dialogom. Seveda dolgo traja  in ni nujno, da pride do skupnega sklepa. A vsaj poskusiti je treba,« je prepričan Boris Pahor.

Anita Žmahar 


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media