Pogovor o samomoru, skrb in povezovanje
Slovenija še vedno sodi med države, ki so zaradi samomora bolj ogrožene, čeprav se je stanje nekoliko izboljšalo, od leta 1999 namreč beležijo upad samomora pri obeh spolih in skoraj pri vseh starostnih skupinah. Porast je pri ženskah, starih od 20 do 39 let, in med moškimi, starejšimi od 70 let. Samomor je oblika smrti, ki jo lahko preprečimo s pogovorom, povezanostjo in skrbjo, na kar opozarja tudi letošnje geslo ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora, ki ga obeležujemo 10. septembra.
Problematiko samomorov so predstavile: doc. dr. Saška Roškar, nacionalna predstavnica pri Mednarodni zvezi za preprečevanje samomora in Nuša Konec Juričič, obe z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, doc. dr. Vita Poštuvan iz Slovenskega centra za raziskovanje samomora Inštitut Andrej Marušič in Mojca Vatovec, poslovna vodja Centra za psihološko svetovanje Posvet.
Lani je zaradi samomora v Sloveniji umrlo 425 ljudi (333 moških in 92 žensk). Opazne so razlike med regijami, več samomorov je na vzhodu države, lani so jih največ zabeležili v koroški regiji, najmanj pa v primorsko-notranjski. Samomor predstavlja velik javnozdravstveni problem v Sloveniji, od leta 1999 do 2015 je zaradi samomora umrlo 11.677 ljudi (9133 moških in 2.544 žensk), so pred svetovnim dnevom preprečevanja samomora opozorili predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Slovenski center za raziskovanje samomora Inštitut Andrej Marušič, Slovensko združenje za preprečevanje samomora in Nacionalno združenje za kakovost življenja OZARA Slovenija. Vsak samomor ali poskus samomora se odraža na večjem številu posameznikov, ki so izgubili bližnjega ali se soočili s poskusom samomora nekoga, ki jim je blizu. Strokovnjaki opozarjajo tudi na skrb za žalujoče po smrti bližnjega. Po nekaterih ocenah čuti hude posledice zaradi samomora bližnjega okrog šest ljudi, kar pomeni nekje 2500 ljudi letno. Za žalujoče je pomembna predvsem podpora okolice, pa ne le ob smrti ampak tudi kasneje.
Letos je postal uradni simbol svetovnega dneva preprečevanja samomora rumeno-oranžna pentlja, ki bo upodobljena tudi na posebni znamki.
Predvsem pa moramo kot družba več narediti na področju preprečevanja samomorov. Primer dobre prakse predstavlja mreža brezplačnih psiholoških posvetovalnic, ki je nastala v letu 2015 v devetih slovenskih krajih pod okriljem projekta MOČ. Od februarja do zaključka projekta v maju je pri njih pomoč poiskalo 1.800 ljudi.
V okviru Centra za psihološko svetovanje Posvet, ki deluje v Slovenskem združenju za preprečevanje samomora, so v desetih letih delovanja s 17.000 svetovanji podprli več kot 5.400 ljudi. Razmere v družbi kažejo, da je treba povečati skrb za duševno zdravje ljudi na vseh področjih, ne le v zdravstvu, nujen je tudi čim prejšnji sprejem Nacionalnega programa za duševno zdravje. Pomembno je, da se krepijo socialne mreže, še posebej to velja za starejše, ki so po upokojitvi prepuščeni samim sebi. Nekateri še vedno jemljejo depresijo pri starejših kot nekaj kar je samoumevnega v starosti, vendar je takšno mišljenje napačno. Pomembno je, da se ljudem v stiski prisluhne, se z njimi pogovori in pokaže skrb ter jih napoti na ustrezno strokovno pomoč.
Kje lahko poiščete pomoč
Informacije o različnih oblikah pomoči ali za podporo in pogovor so tudi telefoni za pomoč v stiski:
- 01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj)
- 116 123 – Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik (skupna številka je dosegljiva 24 ur na dan)
- 080 12 34 – TOM, telefon otrok in mladostnikov (vsak dan med 12. in 22. uro).
V stiski lahko poiščete strokovno pomoč tudi v psiholoških svetovalnicah:
- v Ljubljani, Kranju, Novi Gorici, Murski Soboti, Slovenj Gradcu, Sevnici in Kopru (info@posvet.org, 031 704 707, naročanje vsak dan med 12. in 19. uro)
- v Celju in Laškem (svetovalnica@nijz.si, 031 778 772, naročanje vsak delovnik med 8. in 15. uro)
Podatke o ustreznih oblikah pomoči pa lahko najdete tudi na spletni strani www.zivziv.si in na www.tosemjaz.net .
Že tretje leto zapored je v sklopu obeležitve svetovnega dneva preprečevanja samomora potekala simbolična akcija Prekolesarimo svet, katere pobudnik je Mednarodna zveza za preprečevanje samomora. Cilj akcije je, da udeleženci od 10. avgusta do 10. septembra prekolesarijo 40.075 kilometrov, kolikor znaša obseg zemlje, se povežejo in širijo zavedanje, da samomore lahko preprečimo. Častni pokrovitelj slovenskega dela akcije je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.
