Zakaj bi morali zboleti?

14. oktober 2016

 Po izkušnjah zdravstvenega osebja lahko že v prihodnjih tednih pričakujemo prve obolele za gripo, običajno pa je vrh sezone gripe konec januarja oziroma februarja. Gripa je zelo nalezljiva bolezen in virus se z lahkoto širi med prebivalci. Za preprečevanje širjenja je priporočljivo upoštevati enostavni pravili: ostati doma, če zbolimo in bi lahko imeli gripo; temeljito in pogosto si umivamo roke, kihamo ali kašljamo v rokav ali si usta pokrijemo s papirnatim robčkom za enkratno uporabo. Najučinkovitejša zaščita pred gripo pa je vsakoletno cepljenje.

Cepite se lahko pri izbranem zdravniku in v ambulantah na območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) po vsej  Sloveniji. Cena odmerka je 12 evrov, za kronične bolnike in starejše od 65 let pa 7 evrov. Zaščita se vzpostavi približno dva tedna po cepljenju in traja več mesecev, postopoma upada in je po enem letu lahko že prenizka.

Ker se gripa res hitro širi, zdravniki priporočajo cepljenje vsem prebivalcem, še posebej pa ogroženim skupinam, mednje sodijo starejši od 65 let, kronični bolniki, majhni otroci, nosečnice ter njihovi družinski člani, tisti, ki čakajo na sprejem na bolnišnično zdravljenje, zdravstveni delavci in zaposleni v nujnih službah, ki so pomembni za delovanje različnih dejavnosti.

Cepljenje proti gripi ščiti tako pred boleznijo kot tudi pred morebitnimi zapleti, ki gripo spremljajo. Kot pa ugotavljajo zdravniki, je pri nas precepljenost med najnižjimi v Evropski uniji., še posebej se znižuje delež cepljenih med starejšimi od 65 let, ki je lani znašal le še dobrih 10 odstotkov. To pa je daleč od cilja Svetovne zdravstvene organizacije, da bi bil delež cepljenih proti gripi v rizičnih skupinah kar 75 odstotkov. Ravno pri teh prebivalcih so namreč pogosti zapleti (virusne in bakterijske pljučnice), več je tudi smrti zaradi bolezni oziroma njenih zapletov.

Z umivanjem rok preprečujemo okužbe

 Umivanje rok je osnovni in hkrati najpreprostejši ukrep pri preprečevanju širjenja različnih nalezljivih bolezni v domačem in drugih okoljih.

Posebno skrbno umivamo roke:

  • pred, med in po pripravi jedi, še posebej dosledno, če rokujemo s surovim mesom, jajci, morskimi školjkami, svežo neočiščeno zelenjavo ali sadjem;
  • pred jedjo;
  • vsakič preden koga hranimo;
  • pred nego in po negi bolnika v domačem okolju;
  • pred in po oskrbi rane, ureznine, udarnine, ko je koža poškodovana;
  • po menjavi plenic ali po brisanju in umivanju otroka po uporabi stranišča;
  • po smrkanju, kihanju, kašljanju, če smo uporabili robec (če nimamo pri sebi robca, v katerega bi zakašljali ali kihnili, potem to naredimo v rokav in ohranimo roke čiste);
  • po dotikanju živali (tudi hišnih ljubljenčkov, akvarijskih živali) ali živalskih odpadkov;
  • po dotikanju odpadkov ter
  • ob prihodu domov.

Še posebno pomembno je dosledno in vestno umivanje rok ob pojavu različnih obolenj.


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media