Ukinjamo dopolnilno zdravstveno zavarovanje
Milojka Kolar Celarc
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je vladi, nato pa tudi javnosti predstavila predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Časovna omejitev nadomestila za bolniško, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in ukinitev doplačil iz obveznega zavarovanja so najpomembnejše spremembe.
Po besedah ministrice s predlogom uvajajo natančno določeno košarico pravic, ki jih ne zmanjšujejo, hkrati pa ukinjajo doplačila za pravice iz košarice obveznega zdravstvenega zavarovanja. To pomeni, da bodo vse pravice v celoti krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Določajo tudi storitve, ki niso v omenjeni košarici.
V novem zakonu predlagajo časovno omejitev pravice do denarnega nadomestila v primeru bolniške, in sicer na eno leto. "Smo namreč edina država v EU, ki ima neomejen čas trajanja bolniške," je povedala ministrica. Ohranjajo pa 100-odsotno nadomestilo za poškodbe pri delu, poklicne bolezni, darovanje delov človeškega telesa v korist tretje osebe, zdravljenje posledic dajanja krvi in delov človeškega telesa. "Za vse ostale primere pa bo znašala višina nadomestila 80 odstotkov osnove." Najnižji znesek bolniške naj bi znašal 80 odstotkov minimalne plače, najvišji pa 2,5-kratnik povprečne plače.
Po novem predlogu naj bi v obvezno zavarovanje vključili vse osebe v državi, in tudi vse otroke. Omejujejo pa zavarovanje partnerjev, ker naj bi bili edina "država, ki zelo širokogrudno opredeljuje status vzdrževanih družinskih članov," je dejala ministrica,
Obvezno zdravstveno nadomestilo
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje po besedah ministrice ukinjajo na način, "da se uvede obvezno zdravstveno nadomestilo, ki se bo plačevalo po solidarnostnem principu". Osnova za odmero bodo bruto dohodki, pri čemer bodo zavezanci razvrščeni v sedem razredov. "Pri tem bo okoli 80 odstotkov prebivalcev plačevalo manj kot danes plačuje za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Oseba, ki bo razvrščena do višine minimalnega plače, bo denimo na mesec plačevala 20 evrov, oseba s povprečno plačo pa 27 evrov," je povedala ministrica.
Po predlogu nameravajo zdajšnjih 11 prispevnih stopenj poenotiti na tri. Pri tem ohranjajo dosedanji prispevni stopnji delojemalcev in delodajalcev, katerih višina se po besedah Kolar Celarčeve ne bo spremenila, ter prispevno stopnjo za upokojence, ki se bo povišala (slednjo sicer plačuje državni proračun).
Z vsemi ukrepi bo po besedah ministrice v zdravstveno blagajno do leta 2022 prišlo dodatnih 300 milijonov evrov. Zakon je po njenih besedah sodoben in bo zagotavljal dolgoročno stabilno financiranje zdravstva, v javno obravnavo bi ga lahko dali že 1. februarja.
Skrajšanje čakalnih vrst
Državna sekretarka na ministrstvu Sandra Tušar je predstavila nekatere ukrepe za skrajšanje čakalnih dob. Med drugim tudi letos načrtujejo enkratni dodatni program za skrajševanje čakalnih vrst, katerega cilj je doseči, da do konca leta ne bo več pacientov z resnimi obolenji, ki na obravnavo čakajo nedopustno dolgo. Takšnih pacientov je več kot 40.000.
V okviru programa bodo v specialističnih ambulantah letos plačani praktično vsi prvi pregledi in vse diagnostične preiskave. Plačati nameravajo tudi dodatne operacijske posege, je povedala. Za izvajanje programa nameravajo zagotoviti 20 milijonov evrov, ki jih bo zagotovil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, za kar bo razbremenjen plačevanja pripravništev, ki jih bo plačal državni proračun.
