Prožne žile varujejo pred srčno žilnimi boleznimi

16. marec 2017

Foto: www.calvita.si

Ob evropskem dnevu žil, 18. marcu, zdravniki ter člani Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije opozarjajo na pomen zdravega ožilja. Letos je poudarek na zgodnjem prepoznavanju motene prekrvitve nog oziroma periferne arterijske bolezni. Nanjo morajo biti posebej pozorni tisti, ki že imajo prisotne dejavnike tveganja za aterosklerozo, še zlasti pa sladkorni bolniki, saj pri njih bolezen poteka hitreje.

Spremembe na žilah bolj kot drugi dejavniki, denimo povišan krvni tlak ali holesterol, pripomorejo k oceni tveganja za srčno žilne bolezni. Žile se res starajo enako kot vse telo, a če se starajo prehitro, imamo lahko težave. Zlasti kadilci, ljudje s previsokim krvnim tlakom, povišano vrednostjo »škodljivega« LDL holesterola v krvi, s previsoko telesno težo, premalo fizično aktivni ljudje ter tisti z ledvičnim popuščanjem so v nevarnosti, da pride do periferne arterijske bolezni oziroma zoženja žil. Bolj ogroženi so tudi tisti, ki imajo v družini srčno žilne bolezni in ljudje po 65 letu, še posebej moški. 

Zožitev žil se pogosto pojavi tudi drugje v telesu, denimo na koronarnih arterijah, ki prehranjujejo srce, ter na vratnih in možganskih arterijah, ki prehranjujejo možgane. Bolnike s periferno arterijsko boleznijo (PAB)  tako bolj kot druge ogrožata srčni infarkt in možganska kap. V razvitem svetu jo ima vsak šesti prebivalec, starejši od 55 let. Se pa bolezen največkrat začne v arterijah spodnjih udov. Bolniki se dolgo ne zavedajo, da žile postajajo vse manj prožne in se ožijo, kar ovira pretok krvi. Ko bolezen napreduje in zožena arterija ne more zadovoljivo oskrbovati tkiva s krvjo (ishemija), bolnik med hojo v mišicah meč začuti stiskajočo bolečino, ki popusti šele po nekajminutnem počitku. Sčasoma ga začne boleti že v mirovanju, koža na nogi je hladna, tanka in slabo poraščena.

V najbolj napredovali obliki lahko pride do odmrtja tkiva in gangrene stopala, kar je pogosto pri diabetikih. Kljub dobro organizirani skrbi za sladkorne bolnike je pri njih kar dvakrat do štirikrat večja možnost za napredovalo obliko PAB (t.i. kritična ishemija nog), žal so tudi amputacije stopal še prepogoste. Zato je geslo letošnjega dneva žil: Nič več amputacij.

Izmerite togost svojih žil

Da bi pravočasno preverili, v kakšnem stanju so naše žile je dobro izmeriti  togost žil oziroma opraviti meritev hitrosti pulznega vala (pulse wave velocity-PWV).

Vsak utrip srca požene približno deciliter krvi v aorto in navzdol, vse do prstov na rokah in na nogah. Ob vsakem iztisu krvi se elastična žila raztegne in nato skrči; tako nastane pulzni val, ki potuje proti bolj oddaljenim delom telesa. Bolj ko je žila elastična, tem počasnejša in enakomernejša je pot pulznega vala. Z leti postajajo žile manj prožne, saj se elastična vlakna, ki vsebujejo elastin, le počasi obnavljajo. Telo jih s staranjem nadomešča s čvrstejšimi in močnejšimi kolagenskimi vlakni, kar povzroča togost žil.

Z meritvijo lahko ugotovimo ali so naše žile bolj toge, kot bi morale biti v naši starostni skupini. Hitrost pulznega vala se izraža v metrih na sekundo (m/s). Če je manjša od deset metrov na sekundo so žile še dovolj prožne, višja hitrost pa pri mlajših ljudeh od 75 let  že opozarja na žilno okvaro. Vedeti je tudi treba, da povečanje hitrosti pulznega vala za 1 m/sekundo poveča tveganje za umrljivost za kar 15 odstotkov.

Pulzni val lahko izmerite v posvetovalnicah za srce, poteka podobno, kot da bi vam merili krvni tlak, le kako minuto dlje.

Dan žil po Sloveniji

Po različnih krajih bodo prostovoljci društva za zdravje srca in ožilja ta petek in soboto na stojnicah delili informativno gradivo, zdravstveni delavci pa bodo svetovali, kako preprečiti srčno-žilne bolezni oziroma kako živeti, če že imamo težave.

V Ljubljani bo v petek, 17. marca, ob 10.30 v prodajalni Hartman plus v BTC-ju predavanje in delavnica o krčnih žilah. V soboto, 18. marca, pa bodo v pasaži Maximarketa od 9. do 12. ure zdravniki mimoidoče učili tipati periferni arterijski pulz, opravljali bodo meritve hitrosti pulznega vala in odgovarjali na vprašanja.

A. Ž. 


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media