Na svetu Zpiza znova o demografskem skladu
Na včerajšnji seji se je svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) seznanil s poslovanjem Kapitalske družbe (Kad) v letu 2016. Ob tem je sprejel več sklepov. Med drugim je vlado znova pozval k pripravi zakona o demografskem skladu ter da v postopke vključi tudi predstavnike Kada in Zpiza.
Po besedah predsednika uprave Kada Bachtiarja Djalila je Kad v svojem obstoju v pokojninsko blagajno nakazal več kot 714 milijonov evrov, v lanskem letu pa je izpolnil svojo obveznost do Zpiza v višini 50 milijonov evrov.
Kad je tudi upravljavec sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (SODPZ). Kot je dejal Djalil, je lani potekala prilagoditev celotnega sklada zadnji spremembi pokojninskega zakona. Hkrati pa so bili pri upravljanju tega sklada na podlagi odločitve ustavnega sodišča soočeni z enkratnimi dvigi približno 3000 zavarovancev ministrstva za obrambo, ki so skupaj iz sklada dvignili okoli 73 milijonov evrov.
Poleg tega so lani pripravili še projekt vzpostavitve premostitvenega sklada poklicnih in vrhunskih športnikov, ki je bil na podlagi zakona ustanovljen 1. septembra. Vendar pa do danes nimajo še niti enega zavarovanca, saj zakonodaja hkrati ni obvezala športnih društev, da dejansko zaposlijo športnike. Če do sredine drugega leta ne bodo izpolnjeni pogoji, bo šel sklad v likvidacijo, kar pa bi pomenilo, da so bile vse naložbe in stroški, povezani z oblikovanjem tega sklada, zaman, je dejal.
Ob predstavitvi poslovnih izidov pa je med drugim pojasnil, da je bilo v letu 2016 finančnih prihodkov bistveno manj kot v letu pred tem (33,3 milijona), za kar je glavni razlog, da lani ni bilo prodaj slovenskih naložb.
Predstavnik sindikatov Zdenko Lorber je ugotavljal, da se je čista vrednost Kada znižala, stroški pa so se zvišali, ter poudaril, da bi morali na dolgi rok to nesorazmerje odpraviti in upravljavsko provizijo znižati. Kot je opozorila predstavnica upokojencev Anka Tominšek, pa bi morali ob tem tudi politiki in pravni stroki jasno povedati, da je treba zakonodajo oblikovati nekoliko drugače. Ob tem je kot primer izpostavila stroške ob vzpostavitvi premostitvenega sklada poklicnih in vrhunskih športnikov, če bo ta šel v likvidacijo.
Kad naj bi bil demografski sklad
Precej razprave se je vrtelo okrog priprave zakona o demografskem skladu. Predstavnico sindikatov Lučko Böhm je zanimalo, ali so v Kadu seznanjeni, kdaj naj bi se ta preoblikoval v demografski sklad. Tominškova pa bi želela izvedeti, kdaj bodo dobili izhodišča za zakon.
Medtem pa je predstavnica upokojencev Breda Pečan poudarila, da je bil že ob ustanovitvi Kada cilj ustanoviti nek demografski sklad, a so vlade sistematično manjšale sredstva, ki bi morala biti namenjena bodočim generacijam upokojencev. Kot je poudarila, ni smisel demografskega sklada, da sproti troši denar in vsako leto namenja 50 milijonov evrov pokojninski blagajni.
Jalil je potrdil, da Kad še ni neposredno udeležen v postopku priprave novega zakona. Je pa soglašal, da je pomembno, da bi se opredelilo obdobje komulacije sredstev v skladu. Poudaril je tudi, da bi morali zmanjšati odvisnost od slovenskega kapitalskega trga in tveganja razpršiti. Kot primer je navedel, da se je samo vrednost njihove največje naložbe v Krko od konca leta 2007 do konca septembra lani na borzi zmanjšala za 216 milijonov evrov.
Tako je Böhmova tudi na podlagi razprave predlagala sklep, s katerim bo svet Zpiza finančno ministrstvo pozval, naj pri oblikovanju zakona o demografskem skladu določi obdobje polnjenja, ko se sredstev iz tega slada ne izplačuje v pokojninsko blagajno. Sklep je bil sprejet s tesno večino; od 23 navzočih članov je za sklep glasovalo 12 članov, eden je bil proti, ostali pa so se vzdržali.
Je pa še pred glasovanjem predstavnica vlade Nataša Belopavlovič pojasnila, da je treba biti realen in da bo v tem primeru nekaj denarja zmanjkalo, pri čemer je opozorila, da imamo v ustavi zapisano zlato pravilo. Mojca Pirnat, prav tako predstavnica vlade v svetu, pa je dodala, da če se za pokojninsko blagajno iz proračuna nameni 50 milijonov evrov več, bo treba vzeti nekje drugje. Za zakon o demografskem skladu pa je dejala, da gre za čisto političen zakon, zato bi bilo ustrezneje, da bi pobudo naslovili na koalicijske stranke.
Svet Zpiza je sicer danes sprejel še dva sklepa. Na predlog Lorberja bo pozval ministrstvi za finance in delo ter finančno upravo, da pripravijo vse potrebno za nemoteno izvajanja obračunov in finančnega nadzora plačil v sistem poklicnega zavarovanja. Na predlog predstavnice delodajalcev Tatjane Čerin pa naslavlja na ministrstvo za delo in vlado poziv za čimprejšnjo pripravo predloga meril in kriterijev za seznam delovnih mest v sistemu poklicnega zavarovanja.
