Velika planina vabi
Velika planina daje v poletnem času dobrodošlo zavetje pred pripekajočo vročino. Avgusta, v dneh okoli godu zavetnice kapelice na Veliki planini – Marije Snežne (5. 8.) je na planini še posebej veliko obiskovalcev. Takrat pastirice in pastirji radi obudijo stare običaje in obiskovalcem pokažejo, kako so živeli ter delali nekoč.
Ena izmed etnoloških posebnosti je trnič, trdi sir značilne hruškaste oblike iz skute, smetane in soli, okrašen z ornamenti, ki jih v sir stisnejo z rezljanimi lesenimi paličicami, »pisavami«. Pastirji so jih izdelovali zlasti v 19. in v začetku 20. stoletja med poletno pašo na Veliki, Mali in Gojški planini, jeseni pa so jih v dokaz ljubezni in zvestobe ali pa kot znak snubitve podarjali ženam in dekletom. Vedno so naredili po dva enaka trniča hkrati, saj naj bi simbolizirala ženske dojke. enega je pastir podaril izvoljenki, drugega je obdržal. Trniče prodajajo kot turistične spominke, v gostilnah in restavracijah sir uporabljajo tudi pri pripravi jedi.
Kako tradicionalno izdelujejo trniče, vam bodo pokazale pastirici in pastirji v pastirskem naselju na Veliki planini 6 avgusta, ko bo Dan trniča. Pa tudi sami se boste lahko preizkusili v spretnosti izdelovanja in okraševanja teh trdih sirovih kroglic.
Na Veliko planino, ki je najvišja visokogorsko pašna planina v Sloveniji, pridete peš ali z nihalko iz doline Kamniške Bistrice. V pastirskem naselju na Veliki planini je 64 koč, le še v 17 pa so nastanjeni pastirji. Pri nekaterih lahko poskusite kislo mleko, sir, žgance, ali kako drugo domačo dobroto. Z malo sreče naletite celo na pastirja, oblečenega v nekdanjo pastirsko nošo, z velikim klobukom, dolgo palico, ogrnjenega v plašč iz trakov lipovega lubja ... Vsekakor pa obiščite tudi Preskarjevo bajto, ki je spremenjena v muzej.
