Skrb za zdravje možganov je vedno bolj pomembna
Slovenska javnost pripisuje velik pomen prispevku dobrega zdravja in delovanja možganov h kakovostnemu življenju, kažejo prvi izsledki raziskave slovenskega javnega mnenja 2022/23 o zanimanju in skrbi za zdravje možganov.
Kot je ob slovenskem dnevu možganov pojasnila so-koordinatorica projekta Zdrav duh v Zdravi glavi, ki poteka pod okriljem Slovenskega društva za nevroznanost Sinapsa, Lana Blinc so raziskavo pripravili v sodelovanju s Centrom za raziskovanje javnega mnenja Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Izpeljali so jo med oktobrom leta 2022 in v januarju 2023, vprašalnik je v celoti izpolnilo 1041 prejemnikov.
Izsledki raziskave so pokazali, da velika večina oziroma 84,7 odstotkov vprašanih prispevku dobrega zdravja in delovanja možganov h kakovostnemu življenju pripisuje velik ali izjemno velik pomen. Približno četrtina oziroma 25,4 odstotka vprašanih aktivno išče informacije o tem, kako skrbeti za zdravje možganov, skoraj dve tretjini pa sicer tovrstnih informacij ne išče jim pa z zanimanjem prisluhne ali jih prebere, če nanje naleti in so podprte z ustrezno literaturo.
Največ vprašanih, 48,4 odstotka, pridobiva informacije z gledanjem televizijskih oddaj, posvečenih zdravju, 35 odstotkov pa z branjem tiskanih poljudnoznanstvenih in informativnih virov. Enak delež se nanaša na osebne izkušnje ali nasvete prijateljev in znancev, sledili so nasveti osebnega zdravnika ali sorodnega strokovnjaka, spletne poljudnoznanstvene objave domačih ali tujih strokovnjakov, spletne objave institucij in strokovnih združenj, znanstveno-strokovni viri, radijske informativne oddaje, nazadnje pa nestrokovne objave na družbenih omrežjih in strokovna predavanja ali delavnice. Kar 29,7 odstotka vprašanih meni, da bi jim skrb za zdravje možganov najbolj olajšalo sistematično izobraževanje in spodbujanje zdravih navad skozi vse življenje.
Skrb za zdravje možganov je po mnenju Lane Blinc izrednega pomena in bistveno ne odstopa od siceršnjih načel zdravega življenjskega sloga. Posameznik k dobremu delovanju možganov lahko pripomore z uživanjem raznovrstne prehrane, redno telesno vadbo, z dovolj spanca, poleg tega tudi z učenjem ali pa obnavljanjem že naučenih znanj in veščin, druženjem z najbližjimi in izogibanjem prekomernega pitja alkohola in uživanja drog.
"Brez možganov nas ni, bolezni oziroma motenj v delovanju možganov pa so čedalje pogostejše," je opozorila Blinc. Enotne strategije ukrepanja proti tem boleznim v Sloveniji še nimamo, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa je med prednostnimi cilji za tekoče desetletje izpostavila ravno pripravo tovrstnih strategij.
Sinapsin program Zdrav duh v zdravi glavi kot enega od programov krepitve in varovanja zdravja sofinancira ministrstvo za zdravje. Cilj programa je olajšati posameznikom uporabo znanstvenih spoznanj v skrbi za zdravje. Na spletišču zdravaglava.si delijo javno dostopne napotke za skrb za možgane in povzetke znanstvenih raziskav, na katerih temeljijo. Osveščajo pa tudi s Tednom možganov, ki poteka od 13. marca, zaključil pa se bo jutri popoldne z okroglo mizo o medicinski in terapevtski hipnozi.
