Št. 10, 6. oktober 2016
-
Proti starostnim predsodkom
Pred kratkim sem srečala znanca, ki se konec leta odpravlja v pokoj. Lahko bi se upokojil že pred leti, a se je odločil, da je zanj to še prezgodaj. »Vedno sem rad delal, škoda le, da so marsikje v kolektivih uničili dobre medsebojne odnose,« je dodal. Zadnji podatki o upokojevanju ljudi pri nas kažejo, da se sicer povečuje število tistih, ki želijo po izpolnjenih pogojih za upokojitev še naprej delati, a je še vedno veliko takih, ki v odhodu v pokoj vidijo rešitev iz slabih delovnih razmer. Slovenija spada med najstarejše družbe, pričakovana življenjska doba pri nas se namreč bolj povečuje kot v drugih razvitih državah, to pa pomeni, da bo ob enaki rodnosti in brez večjih priseljevanj primanjkovalo delovno aktivnih. V drugih razvitih državah so se na demografske spremembe hitreje odzvali, že pred letom 2000 so za dolgoročno stabilnost pokojninskega sistema ustanovili rezervne demografske sklade, ki jih polnijo iz različnih virov. Pri nas z njegovo ustanovitvijo še vedno odlašamo.
Kazalo
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk Zadnje čase sem veliko slišala o koristih nadstandardnega zdravstvenega zavarovanja. Ker sem stara že krepko čez 60 let, tudi sama razmišljam, da bi sklenila to zavarovanje, vendar pa me skrbita dve stvari: prvič morebitni drobni tisk, ki bi omejeval moje pravice in drugič – stroški tega zavarovanja. Slišala sem namreč, da znajo ti znašati tudi do 100 EUR mesečno. Prosim, če mi poveste kaj več o tem.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
Največ letnih dodatkov z najvišjim zneskom Skupaj s pokojnino ali v zakonu določenim zneskom nadomestila iz invalidskega zavarovanja za julij je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (zavod) na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (ZIPRS1617) izplačal tudi letošnje letne dodatke. Iz predhodnih statističnih podatkov (dokončni bodo na voljo šele po izteku leta) smo izbrali za bralce glasila najzanimivejše, ki dajejo odgovor na najpogosteje zastavljena splošna vprašanja ob izplačilu tega prejemka. Ta pa so: koliko sredstev je bilo treba za njegovo izplačilo zagotoviti, komu vse je bil izplačan in kam.
Zakaj so med pokojninami razlike? Kljub pogostemu poudarjanju izjemnega vpliva dopolnjene pokojninske dobe na višino pripadajoče pokojnine posameznika iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, se v praksi na njen pomen večinoma pozablja. Na to kažejo tako pogovori o razlikah med pokojninami, ki jih skoraj nihče ne pripisuje dopolnjeni pokojninski dobi, še posebej pa razprave o tem, na kakšen način naj bi se ohranjala vrednost pokojnin v času njihovega izplačila. S tem prispevkom znova predstavljamo vpliv pokojninske dobe na višino pokojnin, hkrati pa opozarjamo na pomen njenega ohranjanja dokler je sistem takšen, kakršen je. Pri pisanju se bomo omejili predvsem na starostne pokojnine, ki jih je številčno gledano največ. Večina tega, kar izpostavljamo, pa velja v pretežni meri tudi za druge vrste pokojnin.
Manifest upokojenske zveze Upravni odbor Zveze društev upokojencev Slovenije je sprejel manifest, ki ga, kot so zapisali, » s podporo celotnega članstva postavlja pred slovensko javnost in določevalce v političnem procesu". Upokojenska generacijaje prehodila dolgo pot na aktivnem in političnem področju, "z znanjem, izkušnjami in modrostjo", zdaj pa jo skrbi, da izborjenih pravic in pridobitev ne bi izgubila. Prav tako jo skrbi za generacije, ki prihajajo, zato so napisali manifest, ki gaobjavljamo v celoti.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
POISKALI SMO ODGOVOR: Osebno dopolnilno delo Bralka se je z mlado sosedovo družino dogovorila, da jim bo dvakrat do trikrat na teden čuvala malčka, ker ga še ne želijo dati v vrtec. Živi sama, otroke ima rada, pa tudi nekaj dodatnih evrov ji bo prav prišlo ob nizki pokojnini. Soseda pa jo je opozorila, da je to delo na črno in da lahko ima težave.
Oktobra višje pokojnine Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (zavod) bo lahko, kot v času pisanju tega prispevka realno kaže, v tem mesecu le izvedel izredno uskladitev pokojnin, za katero je izpolnjen eden od dveh možnih pogojev, določenih v veljavnem Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
Mejna osebnostna motnja Hčerka našega naročnika, 30 -letna mamica majhnih dvojčic je v zadnjem času v slabi koži. Že pred poroko je bila do partnerja zahtevna, pogosto jezna, kontrolirajoča. Po porodu pa se je stanje še poslabšalo. Partnerja, medtem ko je v službi, neprenehoma kliče po telefonu, joče, da ne zmore vsega dela doma sama, grozi, da bo otroka kar pustila in odšla. Domači se trudijo okrog nje, kolikor morejo, vendar je vse premalo. Še včerajšnja v redu tašča je iznenada v njenih očeh postala sovražnica, ker ji je poskušala narobe svetovati, prijateljic nima, ker ni nikogar komur bi lahko zaupala.
Kraj z eno najlepših gotskih cerkva na Slovenskem »Tako na obeh izbranih fotografijah kakor na mnogih razglednicah gručastega naselja ob cesti Ptuj - Majšperk, ki leži na najvišjem, 352 metrov visokem griču slemena Savinsko, izrazito izstopa mogočna romarska cerkev sv. Marije, ki je bila leta 2010, ob šestoletnici posvetitve, razglašena za baziliko. K njej že stoletja prihajajo verniki z vseh koncev Slovenije in iz tujine, zato je na velikem tržnem prostoru pod njo pogosto zelo živahno, saj Ptujsko Goro vsako leto obišče približno 60.000 romarjev in izletnikov,« nam je najprej na kratko predstavil svoj rojstni kraj upokojeni univ. dipl. inženir elektrotehnike in mojster umetniške fotografije 77–letni Stojan Kerbler med pogovorom v družinski hiši njegovih staršev na začetku ptujskogorskega trga.
S harmoniko mesec dni na Kredarici Ljudskega godca Franca Flereta s Krtine pri Domžalah je že pri osmih letih zamikala harmonika, a ker pri hiši ni bilo denarja, je lahko dobil le orglice. Ko pa je začel hoditi v službo, je dobil v roke staro Lubasovo harmoniko, na katero se je tudi naučil igrati.
Biti dober ni dovolj Odlična družinska kuharska zgodba Oštarije Debeluh iz Brežic se je začela že davno prej, preden se je rodilJure Tomič, svetovni prvak v kuhanju testenin. Njegov oče Đoko je kuhar po poklicu, svoje goste pa je navduševal še zlasti z izjemnim žarom. Hoteli smo ga vprašati, v čem je skrivnost njegovih dobrot z žara, pa je žal obležal doma zaradi zloma medenice. Tisti, ki so uživali njegove dobrote pa pravijo, da je pekel je s strastjo in ker je veseljak po naravi, je hotel razveseliti vse, ki so prihajali v njegovo gostilno. Pogosto sta mu pomagala tudi oba sinova – Jure in Gašper.
Na Kozjanski domačiji vse domače Kozjansko je prava zakladnica še ohranjene tradicionalne podeželske stavbne dediščine. Tudi zaradi posameznikov, ki marsikatero bajto rešijo tik preden sprhnijo še zadnje deske … V Dobju pri Planini je lepo obnovljena domačija, katere glavna zanimivost je vsekakor preprosta bajta, delno iz kamna večinoma pa lesena, s črno kuhinjo. Nastala je okrog leta 1830, a je natančno taka,kot je bil nekoč dom malegakozjanskega kmeta.
Naslikana pripoved o naši minljivosti Pod kraškim robom, v hudourniškem zaledju Rižane stoji nad starim gručastim naseljem znamenita hrastoveljska cerkvica. Mrtvaški ples je ena izmed fresk, ki je prinesla tej cerkvici posebno prepoznavnost, čeprav so zanimive še druge poslikavein taborsko obzidje.
Jabolko spora, jabolko sreče ... Jesen rumena – dobra žena napolnjuje kmetove kašče, kleti in skrinje z žitom, krompirjem, repo, zeljem, vinom in tudi s sadjem. Od vseh sadnih dreves in drevesnih sadežev pa je prav gotovo najbolj pomembna jablana z jabolki. Ravno jabolko je tisti sadež, zaradi katerega sta bila nekega davnega dne Adam in Eva izgnana iz raja. Ravno jabolko je bilo vzrok za začetek trojanske vojne, najlegendarnejše vojne v zgodovini Evrope.
LJUDJE IN DOGODKI SKOZI ČAS – oktober
Brez besed in brez dotikov Mileno Miklavčič so že od nekdaj privlačile »prepovedane« stvari, posebno tiste, o katerih se je v času njene mladosti le šepetalo.Tako je začela je zbirati zgodbe in pričevanja ljudi o spolnosti na naših tleh od začetka 20. stoletja do 60. let.
Preproste linije za polno postavo Obleči se skladno in pravilno, da postavo navidezno podaljšamo in zožimo ni težko, če obvladamo prikrivanje napak z oblačili in dodatki. Od spredaj in od strani je take vrsta postava polna in zaobljena. Večina ima zelo kratko razdaljo od pasu pa do prsi in ta del predstavlja tudi težišče telesa.
Vadimo s polenom Ali ste že kdaj pomislili, kako uporaben športni pripomoček je lahko navadno poleno? Učinkovito nadomesti tudi masažne valjčke za roke in noge. In še eno čudovito odliko ima ta športno-masažni pripomoček: nič ne stane.
Kdor uživa fižol, je gibčnejši! Fižol je bil v naši mladosti pogosto na jedilniku v vseh mogočih kulinaričnih izvedbah. Seveda takrat o njem nismo govorili kot o rastlinskem viru beljakovin, ki so za življenje nujno potrebne. A bolj kot je standard rasel, manj fižola smo pojedli in tudi vse bolj smo nanj gledali zviška. Marsikdo raje uporablja sojo in čičeriko, pa še kaj bolj eksotičnega ...
S spomini do boljšega spomina, četrtič Kadar nastopijo težave s spominom, si poskušajmo pomagati najprej sami. V obliki dnevnika si beležimo, kdaj nastopajo težave, kaj pozabljamo, kako pogosto, v katerih časovnih obdobjih, morda po slabše prespani noči ali v stresnih situacijah, med katere spadajo tudi čustveni pretresi: razočaranja, izgube bližnjih, včasih tudi depresivna stanja.
Obrabe hrbtenice ne moremo ustaviti Hrbtenico začne načenjati obraba že po puberteti. Najbolj trpijo blažilci med vretenci - medvretenčne ploščice. Nič čudnega torej, da že v tridesetih in štiridesetih letih marsikoga pošteno »uščipne« v križu. Proces obrabe nato nezadržno napreduje. Ne moremo ga ustaviti, pravi prof. dr. Rok Vengust, dr. med., z Ortopedske klinike UKC Ljubljana. Hrbtenici lahko pomagamo le z dobro mišično oporo in gibanjem.
Ne podcenjujte sline Vloga sline je mnogo večja in mnogo kompleksnejša kot si mislimo. V njej je dokazano 54 snovi, potrebnih za naše telo (daoisti trdijo, da je teh še mnogo več). To so prebavni sokovi, encimi, hormoni, vitamina B2 in K ter vse kar telo potrebuje, da se celi, da se stabilizira.
Zdravi vzorci – močno srce Srce je motor našega telesa, vendar moramo vestno skrbeti zanj. A zaradi nezdravega načina življenja ima še veliko preveč ljudi resne težave s boleznimi srca in žilja, zato prezgodaj umirajo. Med pomembnejšimi dejavniki tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja so visok krvni tlak, previsoke vrednosti holesterola in trigliceridov v krvi, kajenje, pomanjkanje telesne dejavnosti, nezdrava prehrana, stres in drugi.
Suha usta – veliko težav Verjetno ga ni med nami, ki ne bi vsaj občasno imel težav z grlom. Saj poznate tisti zoprn občutek: usta so suha, žrelo peče, pri požiranju tudi boli, glas postaja hripav, lahko se pojavi suh, dražeč kašelj. Najpogosteje so ti znaki posledica vnetja zgornjih dihal. Lahko pa so vzroki tudi drugje.
Pogovor o samomoru, skrb in povezovanje Slovenija še vedno sodi med države, ki so zaradi samomora bolj ogrožene, čeprav se je stanje nekoliko izboljšalo, od leta 1999 namreč beležijo upad samomora pri obeh spolih in skoraj pri vseh starostnih skupinah. Porast je pri ženskah, starih od 20 do 39 let, in med moškimi, starejšimi od 70 let. Samomor je oblika smrti, ki jo lahko preprečimo s pogovorom, povezanostjo in skrbjo, na kar je opozarjalo tudi letošnje geslo ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora.
Življenje ima svoj zvok Strokovnjaki ocenjujejo, da starostna naglušnost (presbiakuza) doleti okoli dve tretjini starejših nad 70 let in že kar štiri petine tistih nad 85. letom. Glede na to, da je starejšega prebivalstva vse več, to ni zanemarljivo dejstvo. Slušni aparat je pripomoček, ki jim lahko pomaga ohranjati kakovost življenja.
Aronija za vaše zdravje Aronija preprečuje nastanek rakavih obolenj, ugodno vpliva na ožilje in različne druge zdravstvene težave, ki so največkrat posledica sodobnega načina življenja. Zaradi vsebnosti različnih vitaminov, mineralov in ostalih koristnih snovi jo posadite v domač vrt ali večjo posodo, ki jo lahko postavite na balkon ali teraso.
Avtomobil lahko tudi najamemo Bodimo iskreni: avtomobil je velik strošek! Ne glede na to, ali ga vozimo, ali pa ne. Ali ne bi bilo torej bolj smiselno, če bi lahko plačevali samo za čas vožnje? To je vsekakor že možno, od pogostosti, dolžine in lokacije vaših voženj pa je odvisno, ali bomo našli alternativo, ki bo stroškovno cenejša.
V Robidišču najdete tudi robide Tanka črta v starejši izdaji Atlasa Slovenije me je puščala v dvomih, če je cesta do Robidišča sploh prevozna. A domačini v hribovski vasici Breginj so mi zatrdili, da je cesta sicer ozka in ovinkasta, a v celoti asfaltirana. Speljana je skozi vas Logje, ki se postavlja s presenetljivo veliko cerkvijo in čez dolino Nadiže, ki se poleti spremeni v vedno bolj priljubljeno kopališče. Prav reka in okoliške vasi obdane z neokrnjeno naravo postajajo vedno bolj privlačni za turiste.
Plačevanje domov za starejše občane Velika večina upokojencev si navkljub slabšemu zdravstvenem stanju želi, da bi starost preživela doma kar se le da dolgo. To je povsem razumljivo, saj še tako kvalitetna in profesionalna oskrba v domu ne more nadomestiti oskrbe, ki jo starostnikom lahko nudijo njihovi sorodniki. Emocionalna toplina in občutek domačnosti sta vendarle nenadomestljiva.
Z dobro voljo do preureditve stanovanja S staranjem se v življenju odpirajo novi izzivi, ki se lahko zdijo nepremostljivi. Upokojitev, bolezen, izguba partnerja, delna ali težja gibalna oviranost, osamljenost so stvari, zaradi katerih se porajajo vprašanja o možnostih za kakovostno življenje v lastnem stanovanjskem okolju. Morda smo se naenkrat zavedli fizičnih ovir in motečih elementov, in nujna bi bila določena mera prilagoditve bivalnega okolja, če želimo, da so domači prostori varni in uporabni.
Islandija – dežela vode, ognja in ledenikov Islandija, dežela, ki leži na stiku Severnoameriške in Evrazijske tektonske plošče, je velika za pet Slovenij in ima le nekaj več prebivalcev kot Ljubljana, Večina jih živi na obalnem pasu, kjer so zaradi toplega zalivskega toka zime mile in poletja sveža. Velja za eno najmirnejših dežel na svetu z visokim življenjskim standardom.
Visoka greda Jesen je najprimernejši čas za izdelavo visoke grede, saj v naravi najdemo dovolj potrebnega materiala. Visoka greda je primerna za vzgojo zelenjave in rož. Obdelava je mnogo lažja kot na klasični gredi, saj je obdelovalna površina prilagojena naši višini. Ne bomo imeli težav s polži in krti in tudi pred voluharjem jo lahko zaščitimo. Gredo postavimo na sončno in ne preveč vetrovno mesto. Naredimo jo poljubne oblike in velikosti. Ogrodje je lahko narejeno iz lesa, opeke, plastike ali pa kupimo že narejenega. Pozorni pa moramo biti na širino grede, da ne presega 120 cm, da jo bomo dosegli z obeh strani.
Pravila tudi za urejanje grobov Urejanje grobov ima dolgo tradicijo, ki pa je tudi geografsko, versko in kulturno pogojena. Nemalo pokopališč postavlja pravila glede vnosa rastlin, velikosti in barve nagrobnikov in dodatkov, ki so lahko na posameznem grobu. Večinoma pa so osnovne mere grobov (enojni, dvojni in žarni) določeni, barva kamna, v katerega bo grob oblečen pa ne, zato lahko po slovenskih pokopališčih gledamo tudi v nebo vpijoče kombinacije barv kamnov in tudi kontrastnih zasaditev.
Z ljudsko pesmijo se bom vedno ukvarjala Bogdana Herman je izjemna poznavalka in pevka ljudskih pesmi. Poslušalci smo lahko v več kot štirideset let dolgi karieri na njenih koncertih prisluhnili izbranim ljudskim pesmim, tudi redko slišanim, kot so Galjot, Pegam, dvema različicama lepe Vide za sladokusce, kopici ljubezenskih, pripovednih, resnih in šaljivih, otožnih in radoživih ljudskih pesmi, ki so včasih ubrano zlite z njenim glasom, drugič z različnimi inštrumenti. Bogdana je profesorica slavistike, učiteljica veščin sporazumevanja in pesnica. »Skupni imenovalec vsega mojega dela je gotovo jezik. Slovenski knjižni in narečja so me zanimali od malega. Dolgo sem se spraševala, ali naj se posvetim samo jeziku in poeziji ali samo petju. Pred leti pa sem odkrila, kako oboje lahko povežem in v tem uživam.« Pred občinstvo pa radodarno sipa ljudske draguljčke.
Resa in jesenski motivi Resnobnost pojemajočega vinotoka nas običajno doseže poplava spominov na prednamce, na tiste, ki smo jih imeli radi, pa jih ni več. Naj bodo to lepi spomini na minulo sočasnost bivanja, hvaležni spomini na ljudi in čas, ki se ne vrne več. Tega se spominjamo tudi s simboliko rastlinskih motivov in zasaditev, na gomili ali ob drugem obeležju. Morda bo potrebna obnova ali nov nasad, zato nekaj vrtnarskih namigov. Postojmo za hipec, pa si skupaj s pesnikom recimo: naj bo vse to rastje v spomin njim, ki resje in trave in mah so skrile jih vase …
Mencanje z demografskim skladom Pričakovana življenjska doba se v zadnjem desetletju v Sloveniji podaljšuje bolj kot v katerikoli drugi razviti državi. To je razveseljivo, toda vse kaže, da bo še več sivih glav tolklo revščino. Drugje so se že zdavnaj zganili, naša vlada pa še kar odlaša z vzpostavitvijo demografskega rezervnega sklada.
Ne čakajmo vedno na tujo pomoč Ob nalivih, toči, požaru in tudi žledu, medtem ko večina z grozo spremlja divjanje narave od daleč ali preko televizijskih sprejemnikov, se številni gasilci in drugi reševalci spopadajo z ognjem ali deročo vodo, pri čemer celo tvegajo svoja življenja. O delu pripadnikov sil za zaščito, reševanje in pomoč (ZRP) smo se pogovarjali s poveljnikom Civilne zaščite Srečkom Šestanom.
Prostovoljec lepša staranje sebi in drugim Kako doživljate svoje prostovoljsko delo, če ste prostovoljec? In kako prostovoljsko pomoč, če se spomnite, da ste jo bili deležni? Zelo verjetno je eno in drugo, saj je prostovoljstva veliko, zlasti med starejšimi ljudmi. Pomislimo na delo upokojencev za skupnost v raznih društvih, na prostovoljke v programu Starejši za starejše, na tisoče gasilcev ob naravnih nesrečah, za pomoč v revščini, beguncem, na tisoče krvodajalcev … Ta živa pripravljenost pomagati drugim, ki niso moji, je velikanska sila, ki se jo splača globlje poznati.
