Št. 2, februar 2017
-
Zaplešimo za pusta
Letošnja zima je pritisnila kot že dolgo ne, za nami je eden najhladnejših januarjev v zadnjih tridesetih letih. Toda veliko se vas verjetno spomni, da so bile mrzle in snežene zime včasih nekaj običajnega. Stari ljudje so modrovali, da je to dobro za naravo, da se bo lahko spočila in pospravila nadležne škodljivce, ki so radi ogrožali letino. Če ni odšla prej, je zimo pregnal pust. Številne šege, navade in vraže, ki so nekdaj spremljale pustni čas, so več ali manj že utonile v pozabo. Še dobro, da jih je pred skoraj pol stoletja zbral in popisal Niko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev.
Kazalo
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
So ženske res neenakopravne pri izplačilu pokojnin? V zvezi s predlogom za ureditev pravičnejših pokojnin za 40-letno pokojninsko dobo brez dokupa, ki ga je Zdus predlagal vladi, je dobil številne pripombe, češ da ženske niso v enakopravnem položaju. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, ki ga povzemamo, temu ni tako.
Za nekatere višji zneski zajamčenih pokojnin? Vlada je na seji 22. decembra lani določila besedilo Predloga Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in ga posredovala v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije po skrajšanem postopku. Če bo zakon v predlagani obliki sprejet, bodo nekateri uživalci starostnih in invalidskih pokojnin po njegovi uveljavitvi upravičeni do nekoliko višjih zneskov pokojnin kot se jim sedaj izplačujejo. Do izplačila bodo upravičeni tako tisti, ki že prejemajo (zajamčene) pokojnine, odmerjene od najnižje pokojninske osnove, kot tudi tisti uživalci, katerih pokojnine so sicer bile odmerjene od njihovih dejanskih pokojninskih osnov, vendar v višini, nižji od v predlogu zakona predvidenih.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
Družina Valič Mlakar – igra in ljubezen Le kdo ne pozna Vida in Domna Valiča. Vid kot stand-up komik in Domen kot gledališki igralec sta blestela vsak na svojem področju, nato pa sta še kot televizijska voditelja skupaj navdušila Slovenijo. Družino Valič Mlakar smo spoznali s pomočjo njune mame Amande.
Lepote Istre in Krasa rad deli z drugimi Tudi tokratnega 2. januarja je Koprčan Darko Turk članom društva Prijatelji Istre in Krasa organiziral pohod na Slavnik, ki se ga je letos udeležilo okrog 30 neutrudnih pohodnikov. Sprva so se na vrh tega primorskega vršaca podajali celo 1. januarja, a so kaj hitro ugotovili, da jim preutrujenost od silvestrovanja jemlje sapo in voljo, zato so pohod soglasno premaknili za en dan. »Letos je bilo na vrhu kar hladno, kar pa ni nič v primerjavi z letom 2009, ko je bilo na poti več kot pol metra snega in smo gazili na vrh,« se spominja 70-letni izkušeni pohodnik.
Večkrat prvi Kranjčan Za Slovensko kroniko tisočletja, podnaslovom od Karantanije do desete vlade samostojne Slovenije, novinar in publicist Peter Colnar med viri navaja šestintrideset temeljnih naslovov enciklopedij, kronik, knjig, leksikonov ter časopisov in revij, iz katerih je zajemal materijo. To je njegova druga knjiga. V prvi, z naslovom, Zato pa še živimo, je izpostavil Slovence, ki so s svojim delom uspeli v Evropi. Zanjo je avtor porabil kar dvajset let rednega dopoldanskega upokojenskega ustvarjanja z računalnikom. Za skupno 55 let novinarsko-publicističnega dela je zato prejel nagrado Mestne občine Kranj za leto 2016.
Kurentovanje na Ptuju Prvo ptujsko kurentovanje je bilo organizirano leta 1960, na njem pa so sodelovali značilni pustni liki tega območja, vendar v precej skromni obliki. Z leti se je število skupin in nastopajočih povečevalo in dopolnjevalo. Je pa res, da je bil takrat kurent predstavljen širši slovenski javnosti kot lik iz mesta, čeprav prihaja iz Markovcev in okoliških vasi, kakor tudi večina etnoloških skupin.
Skromen brin daje varnost Zimzeleno rastline so bile človekuvedno zagotovilo, da bela, mrzla, dolga, lačna zima ni nepremagljiva. Tudi brin, skromni mali grm z drobnimi zelenimi, trdoživimi iglicami pogumno kljubuje zimski belini. Še več, brin ni le pojem odpornosti, ampak tudi varnosti. Ob nevihti se zateci v bližino brinovega grma, saj »u brinjev grm nikada ne udari strijela!«je Janez Trdina zapisal prepričanje Belokranjcev. Brinov grm daje varno zavetje celo pred hudičem, ki se boji njegovih s križem zaznamovanihjagod.
Cankarjeva življenjska drama V borni koči na Vrhniki je bil 10. maja 1876. leta rojen največji slovenski pisatelj in dramatik Ivan Cankar. Na temeljih te koče stoji danes Cankarjeva spominska hiša. Razstavljeni predmeti in podobe v njej odstirajo življenjsko pot pisatelja, ki je umrl leta 1918.
Planinske čevlje zamenjala s plesnimi Eden od razlogov za obisk pri Amaliji in Jožetu Vrhovcu iz Ljubljane je dejstvo, da odlično plešeta. Sta namreč eden od tistih parov, ki jih ob večerih na naših srečanjih bralcev in prijateljev Vzajemnosti komaj čakamo, da na plesišču pokažejo plesne veščine. Posebnost je Jožetova stoja na eni roki, ki vedno požanje gromek aplavz. V pogovoru sta razkrila še marsikatero zanimivost iz njunega življenja.
Nekoč imenitno zdravilišče, danes propadajoče toplice Ko smo se s Trojan spustili v dolino potoka Orehovice, smo po regionalni cesti, ki je večino speljana po njegovem desnem bregu, malo pred središčem Izlak prišli do žalostno propadajočih Medijskih toplic. Primerjava z več kot sto let staro razgledniško podobo zdravilišča in letovišča z jamskim kopališčem in plavalnim bazenom s termalno vodo (s temperaturo od 24 do 26 stopinj Celzija), ki ga je leta 1877 zgradil domačin, podjetnik in graditelj železnic Alojz Prašnikar, je bila naravnost osupljiva.
Tudi nerazumevanje boli Že samo nerazložljiva bolečina po vsem telesu in huda utrujenost marsikoga spravita v obup. A poleg te sindrom fibromialgije za marsikoga pomeni še nespečnost, jutranjo okorelost, vzdražljivo črevo, težave s sečili, kožne spremembe in žal se seznam kar ne konča. Bolečine so resnične, a ker jih bolnik ne more dokazati, pogosto naleti na še bolj boleče nerazumevanje okolice.
Brin – aromatičen, razkužilen in zdravilen Ob omembi brina se vedno spomnim na Kras, čeprav brin uspeva tudi drugod na revnih apnenčastih tleh in na prisojnih legah. Spomnim se tudi svoje mladosti. Otroci smo v pozni jeseni nabirali brin in brinove vejice. Kako prijetno so mi potem dišale roke! Danes vem - po eteričnih oljih! Mama je doma zažigala brinove vejice, da se je dimilo in prijetno dišalo po vsej hiši. S tem je razkuževala omare in prostore ter uničevala molje.
Toplo perilo Dobro počutje, pravilno ogreto telo in tudi končno oblika postave pod vrhnjimi oblačili je odvisna od pravilno izbranega kakovostnega spodnjega perila.
Zdravo črevo, srečno telo Se vam kdaj zgodi, da se po hrani počutite napihnjene ali težke? Imate težave s prebavo, a jih kar ne znate urediti? Potem morate v svoj vsakdanji jedilnik nujno vključiti več vlaknin! V nasprotnem primeru vam jo lahko črevesje zagode na mnoge načine, ki jih morda sploh ne boste povezali z njim.
Visceralna terapija – zdravljenje organov v trebušni votlini »Visceralno terapijo, ki jo imenujejo tudi visceralna kiropraktika, lahko na hitro opišemo kot masažo notranjih organov skozi prednjo trebušno steno. Metoda temelji na enem od univerzalnih naravnih načinov za obnavljanje človeškega organizma, ki so jo razvili že starodavni prebivalci Sibirije,« pojasnjujeta zdravnika Galina Yatsko in Oleg Mihalachi. K nam sta prišla iz Rusije in v Ljubljani odprla svojo ordinacijo, kjer ljudem pomagata s to metodo. Po študiju medicine sta želela delati po sistemu, ki je bliže tradicionalni obravnavi pacienta, zato sta se odločila še za dodatno specializacijo iz visceralne medicine.
Pust mastnih ust Ocvrte slaščice - krofi, kvašeni in krhki flancati ter miške - niso le slovenska pustna značilnost. Kot naše miške denimo so fritule in fritulice v Istri, navadno jih pripravijo iz tekočega jogurtovega testa z dodanim pecilnim praškom. To testo ne dovoljuje veliko dodatkov, morda le rozine, vendar v manjši količini, saj je testo tekoče in zelo lahko. V vroče olje jih vstavljamo z mastno žličko, na podoben način postopamo tudi pri kvašenih miškah, kot jih poznamo pri nas.
Jetra so ogledalo našega zdravja »Zaradi številnih življenjsko pomembnih funkcij, ki jih opravljajo jetra, je zelo pomembno, da jih ohranimo zdrava. Ena od dobrih lastnosti jeter je, da imajo zelo veliko sposobnost samoobnavljanja. Vendar strokovnjaki zadnje čase opozarjajo, da raste število ljudi, ki imajo bolezni, ki so lahko posledica zamaščenosti jeter,« je povedala Smiljana Markež, magistra farmacije.
Kako upočasniti staranje Človeštvo si že dolga stoletja prizadeva uganiti, kako bi lahko zaustavili procese staranja. Tega še vedno ne znamo, vemo pa, da ga lahko upočasnimo. Znanstveniki ocenjujejo, da na proces staranja vplivajo dedni dejavniki s 25 odstotnim deležem, vse ostalo pa je odvisno od okolja in našega načina življenja.
Vstajanje s tal kot vaja Malokdo razmišlja o tem, da je običajno vsakdanje gibanje pravi športni trening. Seveda le, če se povezave gibov lotimo zavestno in pravilno ter jih sproti prilagajamo svojim sposobnostim. Navadno vstajanje s tal ob pravilnem dihanju telo ogreje, razgiba in okrepi ter popravlja skrivenčeno hrbtenico.
Zmote o utrujenih nogah Kadar so naše noge boleče in utrujene, si pomagamo na različne načine, pri tem pa v dobri veri, da nam bo bolje, delamo lahko tudi napake. Poglejmo nekaj mitov, če držijo.
Skrb za psa pozimi Končno je prišla zima v vsej svoji lepoti. Vsi se toplo oblečemo in uživamo na snegu, Kaj pa naši štirinožni prijatelji? Ali tudi njih zebe? Ali potrebujejo plašček, bundo, škornje?
Kdaj škropiti sadno drevje Kako bi ekološko dobro zaščitili svoje drevje na vrtu, kjer imate jablane, hruške, slive, breskev in še kaj, da bi bil optimalen čas in maksimalen učinek? Za škropljenje mora biti suh in miren dan, brez vetra in temperatura ponoči vsaj 5 stopinj.
Vabljeni na srečanje bralcev Vzajemnosti v Neumu
Šal virus Ta šal je letos zelo priljubljen, čeprav ima malo zoprno ime: virus. Vendar se zelo "množi", zato mu ime kar ustreza. Če boste izbrali prejo, ki vam je všeč, po možnosti tako, da bo v stiku s kožo nežna in prijetna, boste šal nosili še dolgo. Lahko naredite tudi pomladno izvedbo iz bombažne niti,šal pa še dopolnite s prav posebno kapo.
Človek v resnici potrebuje zelo malo Miroslav Košuta je eden tistih zamejskih ustvarjalcev, ki nikoli ne pozabi spomniti, da je Slovencem v prejšnjem stoletju meje postavila tuja diplomacija, ne da bi se menila za zgodovinsko narodnostno pripadnost prebivalcev. Kot je že v študentskih letih zapisal v svoji pesmi Zmajski most, še vedno opominja: Tam za Gorico, tam so naše meje, tam za Celovcem, tam je naša kri ... Čeprav živijo v drugi državi, je za zamejske Slovence značilno več narodne zavesti, kot je je najti pri marsikaterem prebivalcu naše lastne države. Kajti za svoj materni jezik in svoj obstoj so se vedno morali boriti.
Zabavajmo se v preobleki Pust je en tak norčav dan, ko si lahko privoščimo preobleko in si pričaramo občutek, da smo kapitani na gusarski ladji, indijanci iz plemena Tuka - Taka ali pa drobne metuljčice, ki letajo iz cveta na cvet. Zabavne ideje si lahko izmislimo sami, nekatere imajo tudi svetlikajoče se elektronske dodatke, če je le doma kakšen tehnično podkovan fant ali dekle, da pomaga pri namestitvi in izvedbi. Ker so bleščice in bleščave v modi, si jih lahko privoščimo več.
Življenje v zavetju gozdov – Norveška Ko smo se s Švedske odpravljali še na obisk Norveške, smo prečkali mejo v hriboviti, redko naseljeni pokrajini narodnega parka Fulufjallet. Sredi poletja je bilo v gozdovih polno borovnic in malin, brusnice so se šele začenjale barvati rdeče. Tu in tam pa nam je dan popestril še kakšen jurček. Bil sem v dvomih, če je prosto nabiranje gozdnih sadežev sploh dovoljeno. »Brez skrbi!« nas potolaži norveška družina med srečanjem v gozdu. »Dokler ne delate škode na drevju in ne pretiravate s količino nabranih gob, je vse v redu. Pa ne preganjajte trolov, bajeslovnih škratov!« so se pošalili.
Gora – razgledni vrh nad Postojno V časih ko avtocesta še ni peljala naravnost do Primorske je bilo potovanje po Notranjski nekoliko bolj ovinkasto. Ovinkasta pot po strmem klancu pri Kačjih ridah nad Planino.je bila stoletja dolgo ovira enemu izmed glavnih izvoznih artiklov Notranjske: ladijskim jamborjem. Z več deset metrov dolgim tramovjem je bilo od nekdaj nemogoče premagati direktno pot do Postojne.
Volčji Grad – brez gradu in volkov Vasico, na prvi pogled poimenovano po volkovih, sem našel na Krasu. A domačini me hitro poučijo, da se morda ne imenuje po mesojedih živali in da ne premorejo gradu. Vsaj srednjeveškega ne. Ime Volčji Grad je bilo prvič omenjeno leta 1337, sicer sprva kot Voucigra, Voucigrat in Volcigrad. Po lokalni legendi naj bi se v vasi zdravila oglejska grofica Marija, ki je v zahvalo za ozdravitev dala obnoviti takratno cerkev. Grofica se je pisala Volcija in iz njenega priimka naj bi se oblikovalo tudi ime vasi. Zanimivo je, da je ta priimek vklesan na dve tisočletji starem rimskem nagrobniku, ki je vzidan v severno steno cerkve Sv. Janeza Krstnika.
Z risanjem in barvanjem do notranjega miru Pobarvanke so pred dobrima dvema letoma obsedle svet odraslih, saj so, kot trdijo založbe, postale najbolj prodajane knjige. Hkrati nas zanima še drugi pojav – risanje in barvanje mandal, ki po popularnosti sicer zaostaja za pobarvankami za odrasle, a obstaja dalj časa in ima čedalje več privržencev. V čem je pomen prvega in v čem drugega za duševno zdravje in dobro počutje posameznika?
Čas je za setev domačih sadik Želite pridelati vaše najljubše sorte paradižnika, paprike, solate in ostalih vrtnin? Tokrat smo pripravili kako in kdaj sejati za sadike paradižnika, paprike in ostalih plodovk, pa tudi o setvah za sadike solate, čebule, česna in ostalih vrtnin. Za setev si priskrbite sveže seme, kvaliteten substrat za sejanje in gnojilo za dognojevanje sadik.
Spominja se lepih časov in dobre glasbe Brane Klavžar je harmonikar, ki je napisal večino napevov za svoj ansambel. Z glasbo pa tudi po dolgih letih ustvarjanja še vedno živi. Zasedbe njegove skupine so bile raznolike, včasih je bil to trio z diatonično harmoniko in mešanim pevskim duetom, neredko pa tudi z večglasnim pevskim sestavom. Delo z ansamblom se je pričelo leta 1979, danes pa se z glasbo še vedno ukvarja kot zadovoljen upokojenec.
Na kaj paziti pri prodaji nepremičnin Hitro se spreminjajoča zakonodaja, ki je v določenih segmentih – resnici na ljubo – tudi preveč zapletena, pomanjkanje pravnega znanja in sodelovanje z ne prav poštenimi, ali z nestrokovnimi »nepremičninskimi strokovnjaki«, lahko marsikaterega posameznika, ki se je odločil izpeljati projekt prodaje nepremičnine, drago stane.
Rožice bomo presajali Ob vseh zimskih tegobah, ki marsikoga pošteno pestijo, res pomislimo na vrstico iz narodne, češ pozimi pa rožice ne cveto, a raje razmišljajmo malo dlje, da bo v bodoče še cvetelo to in ono. Zato se pripravimo na potrebna pomladna presajanja. To opravilo je za lončnice in posodovke nujno takrat, ko koreninski splet preraste vso vsebino posode in so rastline utesnjene v svojem življenjskem prostoru. Za presajanje je najprimernejša pomlad, ko je vsak dan svetlejši in prijaznejši, spodbudnejši za novo rast.
Ne pozabimo na spalnico Ko razmišljamo, kako bi preuredili in prilagodili stanovanje, po navadi ostane spalnica vedno zadnja na spisku, čeprav v njej preživimo veliko časa. Zamenjamo sicer vzmetnico, morda odejo, kaj več pa ne. Pa res ne potrebuje več sprememb?
Nenehno izboljšujejo bivalni standard V Laškem so januarja slovesno obeležili 15 letnico Doma starejših Laško, ki deluje pod okriljem družbe Thermana d. d. in ima koncesijo za izvajanje institucionalnega varstva. V njem biva 165 stanovalcev, od teh je 72 povsem odvisnih od pomoči osebja. Še dvanajst uporabnikov je v oskrbovanih stanovanj, za vse pa skrbi več kot 80 zaposlenih.
Kam z očetom, materjo, ko zbolita? Zlom ali napad resne bolezni sta za dotlej razmeroma samostojne starostnike in njihove svojce lahko huda nadloga. Po tednu, desetih dneh od prihoda v bolnišnico otroci pričakujejo, da se bo staršu zdravje popravilo. Velikokrat se to zgodi, ne pa vedno.Starostnik, pa tudi njegovi svojci se znajdejo v stiski, kaj storiti?
Prej bo propadla država kot pokojninski sistem Prehodno obdobje zadnje pokojninske reforme se zaključuje. Rast števila upokojencev se še naprej upočasnjuje, povečali pa so se prihodki iz prispevkov zaposlenih, s tem pa se je zmanjšal delež države. O učinkih sedanje pokojninske reforme in tudi o prihajajoči smo se pogovarjali z generalnim direktorjem ZPIZ Marijanom Papežem.
Eno kosilo nahrani dva Tretje leto teče, kar v ljubljanskih Mostah deluje ljudska kuhinja Pod strehco in zagotavlja tople obroke tistim, ki si jih doma le težko privoščijo, pa tudi vsem drugim gostom. Da je »ljudska«, pomeni namreč to, da je namenjena vsem ljudem - le da je tu poleg dobre hrane pomembna še solidarnost. Naslov ne pomeni, da si dva razdelita hrano z enega krožnika, pač pa tu velja načelo: če je eden, sta sita dva - tisti, ki za obrok plača polno ceno, prispeva v socialni sklad, iz katerega se financirajo obroki za socialno ogrožene.
Zdravstvena blagajna z novim direktorjem Kljub temu, da so se prihodki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) povečali, pa je bilo izdatkov preveč, tako je zavod leto 2016 zaključil s 19,6 milijona evrov primanjkljaja. Pozitivno pa je, da se že dvanajsto leto zapored niso zadolžili, je poudaril Marjan Sušelj, še v vlogi v. d. generalnega direktorja. Dva dni po novinarski konferenci so namreč poslanci državnega zbora potrdili njegovo imenovanje za generalnega direktorja zavoda.
Branje kultivira starost Nakopičena spoznanja in lepota besede v knjigah so omogočili človeški razvoj, ki ga uživamo. Pomislite, kako bedno bi bilo vaše življenje, če ne bi znali brati ali če v življenju ne bi prebrali nobene knjige! Navada, da redno beremo dobre knjige, je ena od najboljših naložb za lepše staranje. Ko človek bere, ni osamljen. Na najboljši možni način krepi svoje duševne in duhovne zmožnosti. Podatki reprezentativne terenske raziskave o potrebah, zmožnostih in stališčih nad 50 let starih prebivalcev Slovenije kažejo tudi bralno kulturo starejših.
Sporazumen pobeg iz zakona Zdi se, da se ljudje v starosti spremenimo, zahteve in interesi moža in žene so pogosto tako različni, toleranca pa mnogo manjša, tako da se mnogi zakonci odločijo za ločitev. V Franciji je to postal pereč problem, sodišča so preobremenjena z ločitvenimi pravdami, podoben trend pa opažajo tudi drugod v Evropi. V starosti zakonci pogosto nimajo več ničesar skupnega in ker se zavedajo, da je pred njimi le še nekaj let življenja, zapuščajo partnerja in si najdejo novega.
Tiskani mediji Sogovornike smo tokrat spraševali, ali berejo dnevne časopise, revije, lokalne časnike, rumeni tisk ...? So radio, TV in internet konkurenca tiskanim medijem?
