Št. 3, marec 2017

Kazalo

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk

Odločno za usklajevanje pokojnin po pokojninskem zakonu Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije na decembrski seji ni sprejel Finančnega načrta za leto 2018 z utemeljitvijo, ker ni vseboval uskladitve pokojnin in drugih prejemkov za to leto. Svet je zadolžil strokovno službo Zavoda, da pripravi finančni načrt, ki bo vseboval tudi planirana sredstva za uskladitev pokojnin in drugih prejemkov na podlagi zakona ZPIZ-2. O dopolnjenem finančnem načrtu za leto 2018 naj bi Svet razpravljal konec januarja. Strokovna služba je dejansko pripravila tak finančni načrt in ga, v skladu s predpisi, posredovala tudi ministrstvu za finance in ministrstvu za delo, družine, socialne zadeve in enake možnosti že v prvi polovici januarja.

Kaj prinaša predlog nove zdravstvene reforme Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju sta pomemben del zdravstvene reforme, ki jo že dolgo pričakujemo, saj je minilo že 25 let, odkar smo sprejeli sedaj veljavni zakon. Pri tem pa je treba vedeti, da so v razpravi tudi drugi zakoni, kot so Zakon o pacientovih pravicah, Zakon o zdravstveni dejavnosti, pričakujemo pa tudi nov Zakon o zavodih, s katerimi lahko pričakujemo bistvene spremembe sedaj veljavnega zdravstvenega sistema.

Novost pri izplačilu letošnjih letnih dodatkov V eni od prejšnjih številk glasila smo poleg višine letnih dodatkov, ki bodo upravičencem izplačani v letošnjem letu, predstavili tudi pomembno novost. Uveljavljena je bila z Zakonom o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (ZIPRS1718), objavljenem v Uradnem listu RS št. 80/16 in zadeva vse tiste uživalce slovenskih pokojnin ali denarnih nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki prejemajo tudi pokojnine od tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja. Te pokojnine bodo, za razliko od do sedaj veljavne ureditve, skupaj s slovenskimi prejemki, vplivale na višino letnega dodatka, ki bo lahko izplačan upravičencu. Ker je izplačilo letnega dodatka tem upravičencem odvisno od njihovega aktivnega sodelovanja, na to pomembno zakonsko spremembo znova opozarjamo!

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Vrednost pokojnin se zmanjšuje Leto je naokoli in na voljo so že pomembnejši statistični podatki, ki omogočajo ocenjevanje gmotnega položaja upokojencev v minulem letu. Kljub dvema uskladitvama, ki sta bili izvedeni v letu 2016, pa se ta, gledano skozi razmerja med povprečnimi pokojninami in povprečno plačo, ni izboljšal, saj se ta niso zvišala, marveč ponovno znižala! Uskladitvi pa sta vendarle vplivali na to, da se lani vsaj realna vrednost pokojnin ni znižala.

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

Še letos zakon o demografskem skladu Zveza društev upokojencev Slovenije je lani sprejela odločitev, da bo sama ali v sodelovanju s somišljeniki pripravila in vložila v proceduro zakon, ki bo natančno opredelil samostojnost in neodvisnost rezervnega demografskega sklada. Pri tem so računali na podporo sindikatov in mlajše generacije, katerim bo neodvisni avtonomni rezervni sklad tudi namenjen. Sklenili so, da »se ne bodo pustili izigrati in bodo naredili vse, da zaščitijo premoženje, ki ni namenjeno reševanju apetitov vsakokratne oblasti.« Te obljube niso uresničili in sklada še vedno ni.

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc Bralec ima ostarelega očeta, s katerim se v življenju nista najbolje razumela. Oče je bil od nekdaj veliko zdoma, rad je pil, pogosto je izgubljal denar pri raznih stavah in kartanju. Izposojal si je denar od znancev in sosedov, živel od danes na jutri, tako da se mu bo hiša, v kateri biva, kmalu podrla na glavo. Po zgodnji mamini smrti je sin izkoristil prvo priložnost, da se je odselil, redko je obiskal očeta, saj ga je ta ob vsaki priložnosti zmerjal ali zahteval denar.Ker sta edina sorodnika, bralca zanima, ali bo moral po očetovi smrti poravnati njegove morebitne dolgove, in če se lahko v tem primeru odreče dediščini.

Vesti iz Zdus V Zalogu so septembra lani odprli že sedmi dnevni center aktivnosti za starejše. Je v prvem nadstropju nekdanjega zadružnega doma na Agrokombinatski cesti 2.

V življenju je treba biti pogumen Mara Vilar že šestdeset let živi v Domžalah, pa se je še vedno drži ime Moravška Mara. Po tem jo poznajo vsi Domžalčani. Od lanskega leta, ko je s svojimi ljudskimi pevkami nastopila v oddaji Slovenija ima talent, pa tudi vsa Slovenija.

Oljka in žegnan les Oljka je legendarno drevo evropske kulture, s simboliko miru, svetosti, plodnosti, trdoživosti, blagostanja, moči.Oljčna vejica je izraz miru, časti, zmage in nesmrtnosti .

Kraj z razvitim vinogradništvom in propadajočim gradom Gručasta vas leži na vzhodnem vznožju Vipavskih Brd, dva kilometra jugozahodno od občinskega središča Vipave. Panoramska razgledniška fotografija jo, kot nam je pojasnil 62-letni upokojeni kmet Dušan Benčina, prikazuje z juga proti severu z grebenom Goro v ozadju. Pri tem desni del naselja s slike, vključno z izstopajočo zgradbo nekdanje šole, spada k zaselku Vas, levi z gradom na manjši vzpetini in Jamškovo kmetijo pod njim pa k Srednji vasi; tretji, po številu hiš najmanjši zaselek so nekoliko oddaljeni Jamški.

Vpliv Marije Terezije na položaj žensk Marija Terezija je že za časa vladanja veljala za modro in praktično monarhinjo. Habsburško monarhijo je vodila med leti 1740 - 1780, zadnjih deset let skupaj s sinom Jožefom II. in je bila edina ženska na prestolu te dinastije v vsej njeni dolgi zgodovini. Rodila se je leta 1717, 13. maja bo torej minilo tristo let od njenega rojstva, na čelo habsburških dežel je stopila, ko ji je bilo komaj 23 let.

Včeraj za jutri Drage bralke, ta mesec je naš in naj bo tale članek posvečen vam! Še posebej tistim, ki se spominjate, kako ste še same ali pa so vaše mame izpirale perilo v potoku, imele po rokah razjede od pranja s pepelom, niste poznale kontracepcije, bolne otroke pa ste vodile peš kilometre daleč k zdravniku.

Celjski – ena najpomembnejših evropskih rodbin Nad sotočjem Savinje in Voglajne stoji celjski Stari grad. Je znamenit kulturni spomenik, kjer se vrstijo številne razstave, dramske in druge prireditve skozi vse leto. Z gradu je lep razgled na mesto Celje z reko Savinjo, ki tam teče skoraj dve tisočletji. V srednjem veku je bila pomembna splavarska pot, saj so po reki tovorili velike količine lesa.

IZBRSKANO IZ SPOMINA

Pedagoški eros družine Lidije Saje Življenje Lidije Saje, Štajerke iz Ruš, ki živi v Črnomlju - je bilo pestro, zanimivo in lepo. Lepo, ker je toliko lepega dala otrokom, ki jih je učila, okolju, kjer je živela in svojim bližnjim. Že kot dijakinja učiteljišča v Mariboru je bila zelo priljubljena, zato je bila tudi predsednica razreda. Med njenimi sošolci so tudi Jože Suhodolčan, Smiljan Rozman, prof. Franc Strmčnik, prof. Ivan Sagadin in še bi lahko naštevali. »Lična in odlična« so ji v pesmi napisale sošolke, saj je imela v prvem letniku učiteljišča med 42 dijaki edina odlično spričevalo. Še vedno se dobivajo enkrat na leto in Lidija ni izpustila nobenega od srečanj, čeprav - kot pravi – bo čez leto in pol stara 90 let.

Dve pokojnini na mesec Triinšestdesetletni, bivši angleški novinar Michael Prowse, trenutno na nekakšnem čakanju pred upokojitvijo, bo konec letošnjega leta, po 38 letih dela, začel prejemati starostno pokojnino, ki bo znašala približno 26 tisoč funtov na leto (okoli 2165 mesečno). Ko bo dopolnil 65 let, pa bo začel, kot vsi Britanci, prejemati poleg svoje, še državno pokojnino, ki bo znašala okoli 7 tisoč funtov (približno 580 na mesec).

Vse družinske ambulante bodo referenčne Leta 2011 so nastale prve referenčne ambulante. Vsak pacient po 30. letu je povabljen na preventivni pregled, kronični bolniki pa so pod rednim nadzorom. Do konca leta 2017 naj bi na ta način delale že vse ambulante družinske medicine.

S skupnimi močmi proti raku Konec preteklega stoletja so zaznamovala številna odkritja v medicini. Eden najodmevnejših, a tudi najzahtevnejših skupnih podvigov je bil odkrivanje človeškega genoma oziroma celote dednih informacij človeka, zapisanih v genih. Izsledki tega dela so omogočili uporabna spoznanja o izvoru in nastanku številnih bolezni in dali pomemben zalet razvoju novih zdravil ter metod zdravljenja. Pri tem se je onkologija (veda o novotvorbah), ki svoje ime dolguje znamenitemu grškemu zdravniku Galenu (oncos po grško pomeni oteklina), znašla v središču pozornosti.

Osvežimo vsakdanji videz Za dan žena si vzemite čas in poudarite svojo ženstvenost z ličenjem. Naj vaša zunanja podoba odseva notranjo lepoto z nekaj preprostimi potezami kozmetičnega čopiča. Ličenje je lahko prava sprostitev, če niste preobremenjeni s prekrivanjem nepravilnosti. Gube so v zrelih letih nekaj naravnega, a vseeno jih lahko omilite s pravilno izbiro negovalne kozmetike, ki bo kožo naredila sijočo in bolj napeto.

Ravnotežje in moč stoje Verjetno ste opazili, da smo leto pričeli z vadbo, ki jo razvijamo iz vsakodnevnega gibanja. Po tem vzoru tudi nadaljujemo. Tisti, ki ne marajo športne vadbe in dodatnega razgibavanja si bodo ob predstavljenem morda premislili in z nami poskusili kakšno vajo. Spodbuda velja.

Zakaj ne bi slišali bolje? Slabšanje sluha ni povezano le s starostjo, pač paimajo težave s sluhom ljudje vseh starosti, v zadnjem času žal vse več mladih. Res pa je največ starostne naglušnosti, saj ima skoraj polovica starejših od 65 let težave s sluhom. Vendar pa jih veliko manj uporablja slušni aparat, ki te težave znatno omili.

Prehodni plašči in jakne Prehodne plašče smo včasih imenovali kar »balonarji«. So pravšnji za obdobja, ko je zjutraj še hladno ter nenadomestljivi ob deževnih dneh in hitrih spremembah vremena.

Bolečine v sklepih ne prizadenejo le starejših Bolečine v kosteh, mišicah in sklepih tu in tam pozna vsak, če pa trajajo dalj časa, je potrebno poiskati vzroke zanje. Med takšne uvrščamo prevelike obremenitve ali pretirano telesno dejavnost, lahko pa gre za revmatične bolezni. Bolečine v sklepih ne prizadenejo le starejših, čeprav jih povezujejo s staranjem. Poškodba pri športu, kot je na primer zvin gležnja, ima lahko za posledico hudo bolečino v sklepu, ki jo spremljajo oteklost, nepravilno delovanje in otrdelost. V primeru, da je sklep še na dotik topel, lahko slutimo na hujše vnetje. Takšno stanje zahteva takojšnjo zdravniško pomoč.

MMM, KAKO DIŠI ...

Za rezanje vezi, ki nas omejujejo, ni nikoli prepozno V zrelem obdobju, ko se upokojimo in umirimo, se pri mnogih ljudeh intenzivneje obudijo spomini na otroštvo. Pravimo, da v srcu zadržimo predvsem spomin na lepe dogodke in tople odnose; toda otrok, ki biva v vsakomur od nas, se spominja tudi vsega, kar nas je prizadelo in kar smo potlačili globoko vase. Zato ni redko, da starejši človek v pogovoru hitro zaide v otroštvo in se potoži, na primer, da ga mama ni imela tako rada kot brata ...Tiste, ki so bili v otroštvu pogosto tepeni, rane še vedno skelijo in še vedno nosijo v sebi grenko sporočilo, da niso nič vredni, da se nimajo pravice oglašati. Veliko je tudi žalostnih spominov na vojni in povojni čas, ko ni primanjkovalo le hrane, ampak tudi človeške topline.

Dan je bil lep, svetal in zveneč "Jelka, kam si dala moj zvezek, kjer sem si beležila prihodke in izdatke?" "Mami, nikamor! Lahko ti pa pomagam iskati ...," spravljivo odgovorim svoji mamici v času, ko pri njej še nismo govorili o demenci, a je bilo njeno iskanje predmetov in obtoževanje drugih za njihovo izgubo zagotovo eden od prvih znakov prihajajoče bolezni. Počasi so se nenavadni dogodki začeli gostiti ...

ZDRAVJE KRATKE NOVICE

S pomladjo pride sezonski alergijski rinitis S pomladjo oziroma še prej se v zraku pojavi cvetni prah in za alergijske bolnike se začenja sezona kihanja, vodenega izcedka iz nosu, solznih in oteklih oči in drugih težav. Pri nekaterih je prav alergija morda v ozadju pomladanske utrujenosti, saj marsikoga naredi utrujenega in bolj razdražljivega.

Enolončnice – ravnotežje iz narave Tradicionalne jedi so dokaz življenja v ravnovesju, povezanega z naravo, letnim časom, opravili, običaji in dogodki. Ljudje so v lonec vedno dali, kar jim darovala narava, in zlasti v enolončnicah so ustvarili ravnovesje, ki ga ni treba posebej dopolnjevati. Se pa jedi spreminjajo po pokrajinah, razlike so opazne od vasi do vasi, celo od gospodinje do gospodinje. Kjer ni bilo dovolj zelenjave na vrtu, so si pomagali z divjimi rastlinami, na primer s koprivami, kislico, rmanom, spomladi z regratom in čemažem.

ZDRAVJE KRATKE 2

Padova in Benečija

Veselimo se srečanja z vami v Neumu

Radar praznuje že 70 let Statistika nam kaže: če na določenem odseku znižamo povprečno hitrost za samo en kilometer na uro, se to kaže v zmanjšanju števila prometnih nesreč za dva odstotka. Kot eno najučinkovitejših pripomočkov za umirjanje prometa pa se že 70 let kaže radarski merilec hitrosti.

Kako ravnati na vrtu in v sadovnjaku po hudi zimi? Dolga in hladna zima, ki je daleč pod povprečnimi temperaturami se počasi poslavlja, vendar pa še ni rekla zadnje besede. Zemlja je na površini že odtajana, a v globini bo ostala pomrznjena kar precej časa v marec. Zmrzal jo bo še dolgo hladila. Posledično bomo morali upoštevati nekaj drugačnih osnovnih pristopov pri delu na vrtu in negi okrasnih rastlin, pa tudi sadno drevje in grmičevje bomo sadili kasneje

Svetloba v stanovanju je zelo pomembna Brez večje predelave opreme je mogoče vtis prostora zelo spremeniti samo s spremembo razsvetljave. S pravilno nameščeno razsvetljavo, ne glede na namembnost prostora, poskrbimo, da so tiste površine, ki jih najbolj potrebujemo, najbolj vidne. Jasno lahko vidimo, kako je prostor zasnovan, pomembno pa je, da se v prostoru počutimo res prijetno. Znano je namreč, da lahko neprimerno izbrana vrsta sijalke vpliva na počutje, povzroča celo razdražljivost, nemir in glavobol.

Willemstad, karibski Amsterdam "Glavno mesto Curaçaa, Willemstad, je prikupno, takoj te zanese v Amsterdam. Če posije sonce, te zanese v Benetke. Mesto samo je lepa kulisa. To je mesto mojih sanj, je bil moj prvi vtis. Holandske hiše so kot pravljica. Sama skladišča, petrolejske cisterne, naftovodi se križajo v vseh smereh”. Za uvod sem si sposodila besede Mirana Ogrina iz leta 1969, ker je ravno tako na otok priplul z ladjo, on na svoji poti okoli sveta, jaz pa več kot 40 let kasneje s potniško ladjo, na kateri sem službovala. Zanimivo je, kako ljudje podobno vidijo ali doživijo nekatere kraje.

Obilje enoletnih aster Puščobnih in v sivino dolgočasja zamotanih prispevkov gotovo tudi vi ne berete radi. Zato naj bo vrtnarjenje barvito in aktualno. Torej letnemu času primerni namigi morda le padejo na rodovitna tla. Tokrat se razglejmo med poletnimi astrami ali nebinami, ki so nekoč res tudi v strokovnih krogih veljale kot Aster sinensis, potem pa so ugotovili, da je to sicer ena sama botanična vrsta, ki sodi v rod drugačnega imena. Zdaj bo čas, da posejemo njihovo seme.

80 let na svetli strani lune Gledališčniki živijo svoje življenje pozno v noč, predstavljam si, da je tako tudi s prevajalci, ki tuhtajo in iščejo besede, s katerimi bi kaj povedali lepše, najlepše in če kdo v svojem delu uspešno združuje oboje, je to Alenka Bole Vrabec, igralka, režiserka in književna prevajalka, ki sooblikuje kulturno življenje v Radovljici že več kot 40 let. Luna ji sije osrečujoče svetlo. Bila je strokovna svetovalka za gledališko dejavnost v rojstni Radovljici in Kranju, direktorica Gledališča Toneta Čufarja na Jesenicah tudi takrat, ko jim je padel strop na glavo, pa se je kot levinja borila za to, da ne bi 'padlo' še gledališče, ker ima že desetletja veliko navdušenih in zvestih obiskovalcev, in Linhartove dvorane v rojstnem mestu ter umetniški vodja tamkajšnjega Linhartovega odra. Kljub temu, da veliko dela, ji ni nikoli bilo žal časa za družino, dobro glasbo, kuho, recepte nesebično deli z drugimi in jih objavlja v več medijih.

Kuretno – ko kure kurijo kresove »O imenu vasi obstajata dve varianti«, mi pove v Kuretnem blizu Laškega rojeni Tone Šterban. Po prvi razlagi naj bi ime nastalo v času turških vpadov, ko so s kurjenjem (kuriti – Kuretno) kresov na razglednih vrhovih opozarjali na nevarnost. Druga možnost pa je, da so vas poimenovali po kokoših, kurah ...«

IZ KOŠKA ROČNIH DEL

Kulturne novice 

Kaj moramo vedeti, ko sestavljamo oporoko Čeprav sestava oporoke marsikoga spominja na konec življenja, pa razumski ljudje v pripravi tega pravnega akta vidijo odgovorno dejanje, s katerim bodo sami poskrbeli za usodo svojega premoženja in drugih pravic (in dolžnosti) v obdobju, ko jih ne bo več.

Ivanka in Ivan, glas in trobenta Oba rada slikata. Samo za svojo dušo ali kakšno platno tudi prodata? »Včasih sva že prodala kakšno, zadnje čase pa nič, ljudje imajo bolj malo denarja. Največkrat slike pokloniva za rojstne dneve, kot darila. Sva pa tudi v kar petih slikarskih društvih, večkrat se podamo na slikarske poti po Sloveniji, skočimo tudi v Avstrijo,» opiše delček življenja dveh upokojencev Ivanka Kraševec.

Misliš, da ne zmorem?

Prve setve in sajenja S pripravo vrtnih gredic pričnem takoj, ko je zemlja primerna za obdelavo. To je takrat, ko se zemlja ne oprijema vrtnega orodja in obutve. V osrednji Sloveniji je to običajno sredi marca.

Iz koška ročnih del

DRUŽENJE MAREC

Pokojnine in dodatni zaslužek Med upokojenci je veliko takih, ki še želijo delati. Možnosti za dodaten zaslužek je več, vendar pod določenimi pogoji, saj različne oblike dela različno vplivajo na pravico do prejemanja pokojnine oziroma na njeno višino.

NOVICE OD VSEPOVSOD

Čez pet let nam bo primanjkovalo delavcev Slovenija je glede zaposljivosti starejših nad 55 let na predzadnjem mestu v Evropi s 35 odstotki, za nami je le še Grčija. Evropsko povprečje je 55 odstotkov, najvišji delež pa imata Nizozemska in Švedska, nad 64 odstotkov. Reševanja tega problema se moramo lotiti čim prej, če se hočemo izogniti novi generaciji revnih upokojencev pa tudi zaradi pomanjkanja delovne sile, ki grozi že čez pet let, so ugotavljali udeleženci nedavnega posveta na temo starejši in trga dela pri nas, ki ga je na ljubljanski mestni občini pripravila mestna zveza upokojencev Ljubljana.

Ne spoštujemo lastnih zakonov »Ohraniti želimo socialne vrednote, zato se zavzemamo za javno zdravstvo, javno šolstvo, skratka za javno dobro - za to smo pripravljeni iti tudi na ulice,« je odločna Francka Ćetković, predsednica Sindikata upokojencev Slovenije. Podpirajo boj za sindikalne pravice zaposlenih, mladih, prekarnih delavcev ter drugih, in ne nasedajo tistim, ki bi želeli skregati generacije.

Partnerstvo, ne konflikt Medgeneracijski konflikt, o katerem je večkrat slišati v javnosti, ne obstaja, je pa generacijama mladih in starejših skupno to, da so oboji odrinjeni na rob družbenega dogajanja in izločeni iz odločanja o zadevah, ki zadevajo prav njih.

Kako ženske ne bi bile jezne! Prof. dr. Svetlana Slapšak – mednarodno uveljavljena profesorica antičnih svetov in antropologinja spolov, humanistka, publicistka, pisateljica, že v mladosti glasna zagovornica človekovih pravic ...V študentskih letih se je znašla »v žrelu« režima; kasneje je bila dekanja na Fakulteti za podiplomski humanistični študij v Ljubljani, toda z nizkimi udarci ji je bilo onemogočeno nadaljevanje akademske kariere. Do zaslužene pokojnine je morala preko sodišča in mediacije; da bi preživela, se je bila primorana spoprijeti z drugimi vsebinami in tudi tu je dosegla izjemen uspeh, ugled, priznanja ... Z dr. Svetlano Slapšak smo se pogovarjali o položaju žensk, o pomanjkanju, ki ga pozna od znotraj, o njenem delu in njenih pogledih na našo družbo in politiko.

Varanje

Neodločnost je nevarna »Zlata svobodica!«, je rekla priletna soseda in s tem izrazila veselje, da je samostojna. Pešanje moči nam ogroža zunanjo neodvisnost. Ostaja pa nam notranja svoboda, da zavzamemo smiselno stališče do svojih dobrih in slabih izkušenj, do sedanjih možnosti, do ljudi okrog sebe, da smiselno usmerjamo svojo misel. Ko razvijamo to svojo zmožnost, storimo največ, kar je možno, za srečno, mirno in zadovoljno staranje vse do konca. In za to, da ne bomo osamljeni, kajti prijetni ljudje niso osamljeni.

Mlada kri proti demenci Julija lani je na svetu živelo 7,4 milijarde ljudi, od tega približno 9,5 odstotka starejših od 65 let. Pri osemdesetih letih starosti ima v povprečju eden od petih demenco ali eno njenih oblik kot je npr. Alzheimer. Zdravilo ali pomoč zoper demenco in Alzheimerja iščejo na pomembnih raziskovalnih centrih na univerzah in v laboratorijih farmacevtskih multinacionalk. Kljub temu, da niti vzroka za nastanek te bolezni ne poznamo, je jasno, da razvoj bolezni lahko nekoliko zavremo z zdravili, predvsem pa z intenzivno možgansko in telesno vadbo.

Ženske so obremenjene Sogovorniki so nam povedali kako vidijo in doživljajo vlogo in položaj žensk pri nas.