-
Rdeče korenje je zelo zdravilno, saj vsebuje veliko likopena. Med posebnosti uvrščamo tudi vijoličasti koren, sicer pa v Sloveniji sejemo predvsem oranžno rdeče in rumene sorte korenja. Spoznajte, kdaj je setev korenja najuspešnejša in katere vrtnine sejemo skupaj za boljšo kalitev in lažje redčenje.
Najuspešnejše so setve, ki jih opravimo v času od marca do konca julija. Seme korenja najbolje in najhitreje kali v topli zemlji. V primeru zelo zgodnje setve v marcu se lahko zgodi, da zelo pozno kali ali pa je treba sejati dvakrat. Spomladi priporočamo setve konec marca in v aprilu, ko je zemlja dovolj topla. Korenček najbolje kali, če ga sejemo skupaj s semenom kopra. Sejemo ga lahko tudi skupaj s semenom redkvice, saj redkvica kali hitreje in dozori pred korenčkom, tako da naredimo prostor rastočemu korenčku. V tem primeru je treba korenček manj redčiti.
-
Čas je, da se odločite za vrt brez prekopavanja, saj si tako olajšate najtežja opravila na vrtu. Zelenjavni vrt in gredo za krompir je mogoče pripraviti na povsem enostaven način. Tako se znebite tudi trdovratnega plevela in delate povsem brez napora. Nad tem načinom vrtnarjenja so še posebno navdušene ženske, upokojenci in mlajši vrtnarji.
Krompir lahko sadite na francoski način, saj je tako delo najlažje. V tem primeru tla na vrtu samo plitko rahljate (5 do 10 cm) z ruskimi vilami, ročno frezo, nihajno motiko ali navadno motiko. Po površinskem rahljanju tal poskrbite za gnojenje s kompostom (8 l/m²). Za boljši pridelek dodajte še 30 dag kalijevega sulfata (gnojila) na 10 m², ki je dovoljen v ekološki pridelavi, ter ga skupaj s kompostom vdelajte v tla. Gomolje položite v razdalji 3o do 40 cm in jih pokrijte z debelim slojem slame. Na ta način se znebite težkega sajenja in izkopavanja pridelka, saj krompir pobirate tako, da odstranite zastirko. Na našem vrtu tako sadimo najbolj zgodnjo sorto krompirja v Sloveniji, ki jo imenujemo arrow, in ga pobiramo že 55 dni po sajenju.
Kako preverimo semena in upočasnimo kalitev krompirja
Januarja in februarja je idealen čas za pregledovanje starih semen. Pomagamo si s kalilnim testom. Za dobro kalivost je pomembno tudi pravilno shranjevanje. Ali veste, kako preprečimo hitro kalitev krompirja?
Da ugotovimo, ali so semena še uporabna, opravimo kalilni test. Za to potrebujemo globok krožnik ali plastično posodo za živila, papirnate brisače, semena, vodo, folijo za živila, ki jo naluknjamo z zobotrebcem. Testiramo lahko pet do deset semen iz vsake semenske vrečke. Semena, ki jih testiramo pri temperaturi med 20 in 25 stopinjami Celzija in ob 70- do 90-odstotni zračni vlagi, bodo vzkalila v nekaj dneh. Počakamo, da se razvijejo koreninice in listi. Če semena po desetih ali 14 dneh ne kalijo, so neuporabna. Dobro je, da vzkali vsaj 75 odstotkov semen.
Oljka Casaliva lahko kljubuje zimi
vrt
V naših krajih uspeva posebna vrsta oljke, imenovana Casaliva, ki je odporna proti nizkim temperaturam, celo do –12 stopinj Celzija. Prilagojena je območjem, ki so pogosto pokrita s snegom, in je samooplodna, kar pomeni, da ne potrebuje druge sorte za opraševanje.
Sorta Casaliva že nekaj let raste na vinogradniških območjih Štajerske, Dolenjske, Bele krajine, Prekmurja in jo občasno pokrije sneg. Brez težav uspeva na Primorskem, in to na skrajnih legah za gojenje oljk. Za najboljše rezultate priporočamo sajenje sadik, ki so stare dve do tri leta, saj te bolje prenašajo zimske razmere.
-
Tako se imenuje inovativni japonski sistem fermentacije, ki je v Sloveniji vse bolj priljubljen. Omogoča hitro in učinkovito pretvorbo kuhinjskih odpadkov v bogato gnojilo za rastline v samo štirih do šestih tednih.
Fermentacija bokashi je idealna za hitro pridelavo vrhunskega komposta za vrt ali visoke grede. Med fermentacijo se izloči tudi visoko koncentrirana tekočina, ki je uporabna za gnojenje sobnih in balkonskih rastlin. Redčimo jo tako, da deciliter tekočine dodamo 20 litrom vode. Nerazredčeno jo lahko uporabimo kot škropivo proti plevelu, dodamo v odtoke in stranišča, da odpravimo neprijetne vonjave in odmašimo odtoke.
-
Ali ste že kdaj sanjali, da bi imeli svojo murvo, ki je nizke rasti? Vaše sanje so zdaj uresničljive z novo sorto Full Seasons. Ta ekskluzivna sorta je prava inovacija, ki je osvojila že številne vrtnarje po vsej Sloveniji. V višino zraste le do tri metre in zelo hitro rodi.
To pomeni, da je primerna tudi za manjše vrtove, terase ali celo predvrt. Lahko jo gojite na vrtni gredi, v večjih posodah ali na visoki gredi. Nizka murva Full Seasons je samooplodna, kar pomeni, da za obilno letino potrebujete le eno drevo. Sadeži pa niso le okusni, ampak so tudi prava zakladnica zdravja, saj so polni vitaminov in mineralov. Nova sorta se ponaša tudi z izjemno odpornostjo proti različnim boleznim in škodljivcem.
Poznate mrtvi prst ali modri fižol?
Jesensko barvitost vrta lahko popestrite z mrtvim prstom, ki ima užitno notranjost strokov. Ta modri fižol je prezimno trden grm, ki ga lahko sadimo na vsakem vrtu. Ne ogrožajo ga bolezni in škodljivci, obrezovanje ni potrebno, pridelek pa je zagotovljen.
Lep in užiten grm so poimenovali mrtvaški prst ali mrtvi prst, ker so stroki mehki na otip in prekriti z lupino, ki je po barvi podobna prstom mrtveca. Nekateri vrtičkarji so to užitno in čudovito rastlino poimenovali tudi modri fižol ali modra kumara. Notranjost sivo modrega stroka je zapolnjena s prosojnim mesom, ki ima okus po lubenici. Sladko notranjost pojemo tako, da jo izluščimo iz stroka in zmešamo v ustih ter izpljunemo črna neužitna semena. Na podoben način uživamo tudi pasijonko.
Pistacijo lahko gojimo tudi pri nas
Ali vas zanima, katere sorte pistacije lahko sadimo v Sloveniji in si tako zagotovimo do 70 kilogramov plodov na drevo? Njeni plodovi so zelo uporabni in imajo pozitiven učinek na zdravje, kar je tudi znanstveno dokazano.
Pistacija sorte vera ejinis je drevo, ki prenese temperature do –20 stopinj Celzija in se je v zadnjih letih množično razširila po vsej Sloveniji. V višino doseže okrog pet metrov in več. Najbolje se počuti na sončni legi. Glede na to, da imamo v zadnjem desetletju mile zime, lahko sadimo vse več rastlin, ki jih v preteklosti v celinskem podnebju ni bilo mogoče gojiti. Sorta pistacije vera ejinis je ženska rastlina, ni samooplodna, zato potrebuje dodatnega opraševalca. Poleg nje moramo posaditi še moško sorto pistacije vera greek, ki ravno tako prenaša nizke zimske temperature. Sadike, ki zraste 60 do 80 centimetrov, po sajenju ne prikrajšujemo. Moška in ženska sadika naj bosta oddaljeni pet do osem metrov. Pri sajenju pazimo, da je cepljeno mesto nad nivojem tal. Rastlina je drevesaste rasti in se bo lepo razrasla. Najbolje uspeva v globoki peščeno-ilovnati zemlji in ni zahtevna za pH.
Okopavanje in rahljanje tal brez sklanjanja
Ali imate težave z natančnim okopavanjem in odstranitvijo plevela? Delo lahko opravite brez sklanjanja in bolečin v križu z večnamensko motiko, ki jo množično uporabljajo na vzhodu Evrope. Z njo si olajšate tudi setev in sajenje nekaterih vrtnin. V Sloveniji jo poznamo pod imenom rezalna motika.
Rezalna motika Anka je idealna rešitev, ki nam lahko pomaga pri rahljanju zemlje, košnji, grabljenju, lažji setvi in odstranjevanju plevela. S tem vsestranskim orodjem lahko brez težav razbijemo manjše grude zemlje. Še posebej starejšim vrtnarjem omogoča lahkotno okopavanje brez sklanjanja in bolečin v hrbtu na zelenjavnem vrtu, okrasnih gredah, sadovnjaku ali vinogradu. Njena osnovna delovna širina je 12,5 cm, če rezilo postavimo na tla v vodoravni položaj. Če ga obrnemo v pokončni položaj, je njena delovna širina 2,5 cm. To vrtno orodje nam omogoča natančno okopavanje okrog sadik solate, redkvice, zelja, paradižnika, okrasnih rastlin, malin, robnikov, kamna, v neposredni bližini debla dreves ali trte. S konico pa lahko okopavamo tudi površine, ki so zasušene in trde.
Naravno škropivo iz rabarbarinih listov
Vrt in dom
Zagotovo si vsakdo izmed nas želi znebiti uši, gosenic in drugih grizočih in sesajočih škodljivcev, ki napadajo rastline. Zelo učinkovito domače škropivo lahko pripravimo iz rabarbarinih listov, s katerim se hitro znebimo škodljivcev na fižolu, zelju, krompirju, vrtnicah in drugih rastlinah.
Za pripravo domačega škropiva nabiramo večje rabarbarine liste, saj vsebujejo več oksalne kisline. Listi brez pecljev so običajno dovolj veliki za nabiranje od sredine pomladi do začetka poletja. Vedno porežemo največ 1/3 zunanjih listov, da se rastlina brez večjih težav obraste. Mlade liste pustimo na rastlini, da se obnovi vegetacija.