SVET IN MI

okt. '15

Raje zažgi gugalnik!

Med najzanimivejšimi imeni svetovnih športnih osebnosti je Olga Kotelko, slavna kanadska upokojena učiteljica, atletinja in lastnica številnih zlatih medalj. Svet jo pomni zaradi njene neutrudnosti, notranje moči in modrosti. Tisto, kar jo dviga nad podobne uspešne športnike, pa je življenjsko obdobje, ko je osupnila svet.

 S športom se je začela ukvarjati šele, ko je odšla v pokoj, takrat stara 65 let. Do svojega 95. leta je v svoji starostni kategoriji dosegla 30 svetovnih rekordov in osvojila več kot 750 zlatih medalj in požela občudovanje vsega sveta.

Tako kot mnogim se je upokojitev tudi njej zgodila, ne da bi se nanjo pripravila. Nenadoma se je znašla v praznini – brez pravega dela in življenjskega smisla. Vedela je le, da ne želi življenja končati v gugalniku in si dopovedovati, da je stara in nemočna. Gibanje namesto posedanja, si je rekla in se na začetku preizkušala v jogi, tai čiju, aqua fitnesu, kegljanju in podobnem, šele ko je bila stara 77 let, je odkrila atletiko in se ji povsem predala. Kadar ni bila na treningih, je imela na zalogi drugo in tretjo vseživljenjsko ljubezen – vrtnarjenje in kuhanje.

Olga Kotelko je bila odločna ženska, rojena ukrajinskim staršem, ki so se zatekli v Kanado in našli zatočišče na veliki farmi. Poročila se je mlada, a je v času, ko se ženske še niso osamosvajale, po desetih letih zakona zapustila nasilnega moža. S seboj je na drugi konec Kanade odpeljala hčerki in se posvetila učiteljevanju. S športom se do upokojitve sploh ni ukvarjala. O Olgi Kotelko so zdravstveni in športni strokovnjaki napisali več knjig, najbolj znana ima naslov Kaj žene Olgo v tek? Vendar Olga ni samo tekla. Preizkušala se je v vseh atletskih panogah – od troskoka do metanja krogle, kopja, skoka v višino ... Ko je šla prvič na tekmovanje, je vrgla kopje za kar štiri metre dlje od drugouvrščene v svoji starostni skupini. Neutrudljiva, neuklonljiva, zagrizena, modra – vse to so lastnosti, ki so jih ji pripisovali, zdravniki pa so pri preiskavah ugotovili, da je bilo njeno telo pri 95 letih, ko je umrla zaradi izliva krvi v možgane, po celični sestavi vsaj 30 let mlajše.

Njeno geslo je bilo: Ne obupaj, raje zažgi gugalnik!

Ali je Evropa pripravljena?

Stara celina, kot jo včasih imenujejo geologi, se populacijsko stara najhitreje med celinami. Rodnost že dolgo upada, število prebivalcev se v mnogih državah hitro zmanjšuje. Naraščanje števila starejših je najobčutnejše v centralni Evropi in baltiških deželah, posebno v Latviji je demografska kriza najhujša, piše v zadnjem poročilu svetovne banke. Do leta 2050 bi lahko občutile resno pomanjkanje delovne sile celo najmočnejše evropske ekonomije, kot so nemška, avstrijska in nizozemska. Pritisk na pokojninski in zdravstveni sistem bo, tako napoveduje omenjeno poročilo, ves čas le naraščal, kajti Evropejci živijo dalj časa kot kadar koli prej. Latvijska ministrica za zdravje Ingrida Circense poziva v avgustovski številki revije Europe's World, da bi ta tema morala imeti absolutno prednost pri politikih EU.

Delovna skupina za zdravje pri Prijateljih Evrope (Friends of Europe) je že pred letom zaključila posebno poročilo, v katero je zapisala 21 priporočil, s katerimi bi lahko izboljšali zdravstvene sisteme oziroma zdravje evropskih državljanov.

Večina držav članic EU je že morala skrčiti sredstva, namenjena zdravstvu, in ljudje se večinoma zavedajo, da bodo morali znižati pričakovano raven zdravstvene oskrbe.

Napovedi evropskih uslužbencev, kot je Vytenis Andriukaitis, evropski komisar za zdravje in varno prehrano, niso optimistične. Zaradi ekonomske in finančne krize so bile številne države prisiljene zmanjševati sredstva, v drugih državah pa ne naraščajo več, kot so bili vajeni. To je celo koristno, saj so države prisiljene bolje izkoriščati sredstva, ki so jim na voljo, hkrati pa s podpiranjem preventive ohranjati zdravstveno raven prebivalstva.

Kar zadeva starejše ljudi v Evropi, pa je pomembno mnenje Katrin Komp, vodje raziskovalne mreže o staranju v Evropi: »Starejše ne bi smeli avtomatsko čutiti le kot breme v zdravstvenem sistemu. Med starejšimi so mnogi povsem zdravi in dejavni. Taki, ki skrbijo za svoje zdravje, ne spadajo v zdravstveno rizične skupine. Prav tako ne gre pozabiti, opozarja Katrin Komp, da večina starejših pripomore pri zmanjševanju stroškov socialnega varstva, saj starejši varujejo vnuke, opravljajo gospodinjska dela in v času krize tudi finančno podpirajo mlade. Malo mlajši upokojenci skrbijo za svoje dolgo živeče starše ali bolne partnerje. Starejši v resnici pomagajo ohranjati višjo raven socialnega in zdravstvenega skrbstva.

Pogovorni in debatni krog na spletnih straneh EU že dolgo čuti, da bi morali mediji vložiti več truda pri podpiranju preventivne skrbi za zdravje, morali bi podpirati pozitivne življenjske navade tako pri mladih kot pri zaposlenih in dejavnih, saj bi se tako izognili številnim zdravstvenim težavam v starosti.

Lada Zei, Povzeto po: www.sciencedaily.com


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media