Učenje in gibanje spreminjata možgane

feb. '16

SVET IN MI

Mednarodna knjižna uspešnica New York Timesa in polfinalistka na svetovnem družabnem omrežju ljubiteljev zanimivih in dobrih knjig Goodreads je knjiga z naslovom The Brain's Way of Healing, po naše Načini samozdravljenja možganov, ki jo je napisal kanadski psihiater in psihoanalitik Norman Doidge. V njej opisuje najnovejša dognanja nevrološke znanosti o delovanju možganov. Že njegovo prvo knjigo The Brain That Changes Itself (Možgani, ki se sami spreminjajo) je fundacija Journal cerebrum izbrala za najboljšo splošno knjigo o možganih med 30.000 knjigami o tej tematiki.

Psihiater, ki s svojimi raziskavami in ugotovitvami ves čas hodi po robu nevrološke znanosti, ugotavlja, da se možgani – v nasprotju z dosedanjim prepričanjem – vse življenje obnavljajo, a ne le to, vse do smrti se spreminjajo in se znajo celo sami ozdraviti, kadar si morajo opomoči od poškodbe ali bolezni.

Možganske celice, imenovane nevroni, doživljajo v najnižji plasti možganske skorje – hipokampusu velike spremembe takoj na začetku življenja, ko se nezreli možgani šele organizirajo. Nevroni iz hipokampusa so pomembni tudi, če pride do možganske poškodbe. Takrat možgani sami nadomestijo izgubo ali pa izgubljene funkcije preselijo drugam in hkrati izkoristijo neokrnjen in zdrav ostanek. Med človekovo odraslostjo postanejo močno aktivni vsakokrat, ko se mora človek naučiti česa novega ali si kaj zapomniti. Ker je gonilo možganskih sprememb v hipokampusu, je treba možgansko skorjo v njenih plasteh vedno ohranjati v najboljši kondiciji, trdi dr. Doidge. Spremembe in učenje so tisto, za čimer je treba v življenju težiti, da se možgani, po domače povedano, ne bi polenili in znotraj sebe »posušili«.

Možgane ubija rutina

Učenje je najpomembnejše, in to ne glede na starost človeka ali na vsebino učenja. Ugotavljajo, da je učenje novega jezika za možgansko kondicijo zelo dobro, še boljše pa je, da učenju dodamo še telesno gibanje in napor, na primer učenje jezika in hkrati vožnja s kolesom ali ples. Tudi glasno branje besedila ali glasno ponavljanje besed novega jezika spadata k najboljšim primerom dobre možganske telovadbe. Pri starejših osebah ugotavljajo, da se jim možgani najbolj okrepijo, če hkrati počnejo več stvari: poslušajo glasbo, govorijo glasno ali pojejo in pri tem tečejo, hodijo, plešejo …

Pri ugotavljanju aktivnosti možganov so na primer opazovali dve vrsti poklicnih voznikov. Slabše so se odrezali vozniki avtobusov (dolgočasno rutinsko delo), mnogo bolje pa taksisti, ki so ves čas na preži za strankami in krmarijo med gostim prometom, obenem pa iščejo ulico, kjer je treba odložiti potnika. Rutina je za možgane ubijajoča. Poležavanje, posedanje, premlevanje vedno istih vsebin v pogovorih, igranje vedno istih iger, kuhanje vedno iste hrane ne stimulirajo možganov. Pomembno je tudi, da si človek izbira tiste dejavnosti, ki ga zanimajo, ob katerih ohranja radovednost.

Nasvet za bistre možgane: učenje, učenje, učenje in hkrati gibanje, gibanje, gibanje. To je najboljša preventiva, da bodo možgani delovali kot ura do konca življenja.

Norman Doidge: »Možgani so mnogo bolj odprt sistem, kot smo si do zdaj predstavljali, in narava se je zelo potrudila, da nam je pomagala zaznavati in sprejemati svet okrog nas. Dala nam je take možgane, ki znajo preživeti spreminjanje sveta, tako da se v njem tudi sami spreminjajo.«

Ključ do zdravljenja alzheimerjeve bolezni?

Sredi januarja je direktor Alzheimerjevega združenja v Angliji dr. Doug Brown za BBC izjavil, da so znanstveniki na dobri poti do odkritja zdravila, ki bi lahko ustavilo ali celo zdravilo alzheimerjevo bolezen. S poskusi na miših so znanstveniki Univerze Southampton ugotovili, da kažejo z alzheimerjevo boleznijo okužene miši znake vnetja možganov. Pod izsledki raziskave, objavljene v reviji Brain (Možgani), je podpisan dr. Diego Gomez-Nicola. Članek podrobno opisuje postopek na miših, rezultati pa že odpirajo možnosti kliničnih preiskav na človeku. Ugotovili so, da gre za kronično vnetje možganov, ki nastane zaradi preaktivnega imunskega sistema, in ne obratno, kot so mislili do zdaj, da so namreč možgani vneti zaradi alzheimerjeve bolezni. S sredstvom, znanim pod imenom GW2580, so pri miših znižali število imunskih celic, tako so se takoj izboljšale spominske sposobnosti in vnetje se je umirilo. Znanstveniki po svetu ob tem govorijo o vznemirljivem odkritju in o spodbudnih rezultatih.

Povzeto po: goodreads.com sharpbrains.com in normandoidge.com


Vaši komentarji


© 2018 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media