SVET IN MI
Spominska pot na Kilimandžaro
Angela Vorobyeva, 86-letna Rusinja, je v spomin na sestro Lido osvojila najvišjo goro v Afriki. Sama je splezala na 5.892 m visok Kilimandžaro. »Ni bilo lahko,« je po sestopu povedala novinarjem, vendar obljubo je treba držati. Njena starejša sestra Lida je pri 12 letih zbolela za pljučnico in od nje tudi umrla. Malo pred smrtjo ji je takrat šestletna Angela obljubila, da bo nekega dne pripotovala za njo, kjer koli že bo. Obe sestri sta se najraje zabavali z branjem zgodb o črni Afriki in si predstavljali Kilimandžaro, obdan s sloni in meglicami pod vrhom. Življenje je močno premetavalo Angelo, tako da je obljubo, ki je nikoli ni pozabila, lahko izpolnila šele mnoga desetletja pozneje, na vrh Uhuru je stopila na rojstni dan sestre Lide in ji tako prišla naproti, kolikor je pač mogla.
Njena življenjska zgodba je polnila časopise vse od novega leta, dokler je niso odkupile filmske producentske hiše. Obljubljajo, da bo film o nesmrtni sestrski ljubezni končan že prihodnje leto.
Povzeto po: senioractu.com
Odkrivanje osamljenih in bolnih
Vsa velika mesta so polna osamljenih in bolnih ostarelih ljudi, za katere se nihče ne meni. Danska prostovoljska organizacija Royaal Zorg si je izmislila metodo, ki bo morda pomagala odkriti prikrito plast ljudi, kajti vsak prej ali slej pride v trgovino po kruh, mleko ...
V supermarketih so zaposlene, ki so želeli sodelovati, poučevali na posebnih treningih in jih izurili v opazovanju drobnih znakov, ki kažejo, da je s priletnim nakupovalcem nekaj hudo narobe. Izučili so jih tudi veščin posebne komunikacije s tako osebo, ki ji potem pri blagajni ponudijo pomoč socialne službe ali vsaj svetujejo, kam naj se obrne po pomoč. Pri izhodu se mu pridruži starejši prostovoljec ali prostovoljka, ki ga včasih odpelje do dežurnega zdravnika ali socialnega skrbnika, ki sta prostovoljca in del supermarketove ponudbe.
Povzeto po: volkskrant.nl
Napovedovanje prihodnosti
Vsak lahko napoveduje prihodnost, a le redki jo pravilno zadenejo, je rekel polno zaposleni futurolog dr. Ian Pearson, avtor številnih futuroloških uspešnic. Prihodnost in razvoj človeštva napoveduje od leta 1991, pri tem je »iztržek« pravilnih napovedi v zadnjih desetih letih več kot 85-odstoten. Svoja razmišljanja objavlja v spletnem dnevniku, njegove napovedi pa upoštevajo številna velika podjetja, ko snujejo nove tehnološke izdelke.
Nekaj je gotovo: človeška narava se spreminja in razvija hkrati s tehnološkim napredkom. Vse naše misli in izkušnje je že mogoče povezati in arhivirati na spletu za prihodnje generacije. Pearson je prepričan, da se bodo ljudska bitja in računalniki lahko povezovali že sredi tega stoletja.
Po njegovem prepričanju se bodo v naslednjih 35 letih tehnološke možnosti odprle, tako da bodo tudi vse naše misli na spletu. Naše domače živali se bodo prek spleta lahko pogovarjale z nami. Človeško telo, fizično povezano s tehnološkimi izdelki, bo postalo inteligentnejše in tako tudi čustveno bolj prefinjeno, socialno povezano. Če bodo ljudje sprejeli naprednejšo tehnologijo za svojo, lahko postanejo androidi. Homo sapiens bo tako prešel v novo fazo in postal Homo optimus.
Povzeto po: wfs.org/blogs/ian-pearson
Nered v beležnici, red v glavi
Beležnice in pisanje vanje so prišle iz mode, ko so njihovo funkcijo prevzeli prenosniki, pametni telefoni, tablice in podobno. Vendar za mlade in starejše velja, da si več zapomniš, če novo počasneje vnašaš v možgane. Beležnice pa so kot nalašč za to. Pisanje je počasno. Tipkanje je hitro. In prav ta hitrost je usodna za spomin. Možgani spretno izbirajo, kaj si bodo zapomnili in kaj bodo vrgli v smetnjak pozabe. Psihologa Pam A.Mueller s princetonske univerze in Daniel M. Oppenheimer s kalifornijske univerze sta objavila študijo, v kateri dokazujeta, da je pisanje boljše od tipkanja, ker upočasnjuje učenca. Upočasnjeno zapisovanje pospeši učenje in pomnjenje. Ker moramo v zapiskih selekcionirati izrečene besede, saj vsega ni mogoče izpisati, si možgani zapomnijo veliko več. Okrajšave v beležnici delujejo kot šifre, ki vzbujajo spomin na ozadje zapisanega. Nered v beležnici ustvarja red v možganih.
Povzeto po: psychologytoday.com
