Mlada kri proti demenci
SVET IN MI
Julija lani je na svetu živelo 7,4 milijarde ljudi, med njimi približno 9,5 odstotka starejših od 65 let. Pri osemdesetih letih starosti ima v povprečju eden od petih demenco ali eno njenih oblik, kot je alzheimerjeva bolezen. Zdravilo ali pomoč zoper demenco in alzheimerjevo bolezen iščejo v pomembnih raziskovalnih centrih na univerzah in laboratorijih farmacevtskih multinacionalk. Čeprav ne poznamo niti vzroka za nastanek te bolezni, je jasno, da lahko razvoj bolezni nekoliko zavremo z zdravili, predvsem pa z intenzivno možgansko in telesno vadbo.
Demenca in tudi alzheimerjeva bolezen sta v zadnjem desetletju prizadeli številne mlade aktivne ljudi. Klinike, na katerih so prej iskali pomoč le starejši, oboleli za alzheimerjevo boleznijo, se polnijo z mladimi. Reševanje srednje in tudi mlajše generacije ima za človeštvo vse večji pomen.
Konec prejšnjega leta je s Stanfordove univerze v ZDA pricurljala vest, da so v raziskovalnem centru z menjavo krvi oziroma krvne plazme – staro za mlado – povsem prenovili možgane poskusnih postaranih in »dementnih« miši. Vest so najprej pograbili v rumenem tisku, znanstveniki pa so, da bi preprečili napačne interpretacije, javno nastopili na različnih konferencah in tudi na spletu (TED – Tony Wiss Coray) pojasnili, da so rezultati sicer obetavni, a šele analiza podatkov bo pokazala, ali je menjava plazme prava rešitev. Seveda si je z znatnimi sponzorskimi sredstvi svoje mesto za proizvodnjo zdravil iz plazme že zagotovila španska multinacionalka Grifols.
Kri mladih donatorjev
Nič novega ni, da si premožni starejši vsakih nekaj mesecev na zasebnih klinikah dajo zamenjati svojo staro kri s krvjo mladega donatorja. Že sredi 70. let so na obalah Jadranskega morja o donosnem poslu z menjavo krvi ostarelim petičnežem pripovedovali zaposleni z zasebnih nemških klinik.
Pri nas ima pregled nad to dejavnostjo Zavod za transfuzijsko medicino, ki pa o tem, da bi pri nas kdo uporabljal take metode, ne ve ničesar. V zavodu, kjer sta zbrani v Sloveniji donirana kri in krvna plazma, ne prodajajo krvi zasebnim klinikam, te izjemoma in zelo redko potrebujejo kri ali plazmo. Vendar pa se je slovenski zavod že povezal s Stanfordovimi raziskovalci. Načrtujejo, da bo 100 študentov svojo plazmo darovalo bolnikom z zgodnejšimi oblikami alzheimerjeve bolezni, ki jih zdravijo na nevrološki kliniki zaradi zgodnejših oblik alzheimerjeve bolezni.
- Več kot polovico tekočine, ki ji rečemo kri, sestavlja krvna plazma. Poleg vode (95 odstotkov) so v njej številne za življenje bistvene beljakovine, anorganski elektroliti, plazma je »prevoznik« glukoze, lipidov, aminokislin, hormonov. Krvne plazme je približno 5 odstotkov telesne teže oz. 3,5 litra. Telo je sposobno plazmo obnoviti že v nekaj urah, dovoljeno pa jo je oddajati le dvakrat na mesec.
- Plazmo pridobivajo iz krvi s centrifugiranjem. Za transfuzijo je uporabna le mlečno bela plazma. Rumenkaste ali rdeče obarvane plazme, nastale zaradi različnih motenj presnove maščob, hemolize in podobnega pri darovalcu, ni mogoče uporabiti za transfuzijo.
- Marko, ki je med študijem v Ljubljani dvakrat na teden oddajal (svojo) plazmo v avstrijskem Gradcu, je privabil še tri kolege, s katerimi so si delili prevozne stroške, in tako na mesec prislužili vsak po 180 evrov. V Avstriji plačajo (nagradijo) darovalca s 25 evri za eno oddajo. Enaka cena je tudi v Nemčiji, v ZDA pa dobijo za enkratno oddajo 250 dolarjev.
- Po načelih Združenih narodov trgovanje s krvjo ni dovoljeno, donatorstvo je brezplačno in spada med humanitarne dejavnosti posameznika.
- V mednarodnem pravu je doniranje krvi legalna dejavnost, ki je ni mogoče preprečevati, preganjati ali kaznovati.
- V Sloveniji je bilo krvodajalstvo prostovoljno že v času Jugoslavije. V predpisu je bila zapovedana tudi omejitev starosti krvodajalca, ki se je ohranila do danes. Pred polnoletnostjo krvodajalstvo ni mogoče, prav tako ne v starosti nad 65 let.
