Z branjem proti osamljenosti

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

nov. '17

SVET IN MI

Bob Stein

Sredi oktobra se je končal frankfurtski knjižni sejem, največji in tudi najstarejši na svetu. Letos sta sejem odprla nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron. Dva najpomembnejša državnika v EU, ki složno odpreta knjižni sejem, potrjujeta dejstvo, da je pomen knjige ponovno na pohodu in da je pisana beseda pomembno orodje, ki lahko prinese mir in blaginjo, kot orožje pa spodnese vlado ali celo tako velikega mastodonta, kot je Evropska unija.

Slovenija ima svoj knjižni sejem v novembru, mesecu, ki je tudi sicer v svetu najmočnejši po številu pomembnih knjižnih sejmov. Seveda se slovenski sejem uvršča med majhne, knjižni trg pri nas je v primerjavi s svetovnimi jeziki liliputanski, kar pa seveda ne pomeni, da za nas ni pomemben. Res je sicer, da slovenskega sejma ni najti na svetovnem seznamu velikih knjižnih sejmov, a ga naši organizatorji umeščajo med dva velika knjižna sejma, za reykjaviškim in pred guadalajarskim.

Knjiga se torej vrača, saj nikoli ni izginila, le nove oblike branja in nove generacije so morale priti, da se je knjižni vrtiljak tudi pri nas malo hitreje zavrtel. Kaj se je pri tem zgodilo s starejšimi generacijami, upokojenkami in upokojenci?

Starejšim so najprej opešale roke, ki ne zmorejo več držati teh težkih knjig z debelimi platnicami. Potem so jim opešale oči, ki kljub dobrim očalom ne vidijo jasno predrobnih črk, presledki med vrsticami so za marsikoga preozki. Tako tudi vneti bralci težko vztrajajo pri knjigi in kljub zanimanju kar hitro zakinkajo. Mnogo lažje je gledati nadaljevanke, ki so najlažji nadomestek za branje. Težava je v tem, da se ob gledanju televizije poslabšuje vid, še hitreje pa ugašajo možgani, ki se jim ni treba več truditi ne s črkami ne z domišljijskim ustvarjanjem podob. Demenca je na pohodu ...

Branje knjig v živo

Starejši knjig ne kupujejo, pokojnine so povsod manjše od prejšnjih dohodkov, zato pa so jih polne knjižnice. Starejši so občinstvo, ki rado prihaja tudi na dogodke, ki jih iznajdljivi knjižničarji prirejajo prav zanje. Množični obiski na prireditvah so tudi posledica povečanega števila starejših. Toda od knjižnic založništvo ne more živeti, zato vznikajo nove ideje. Elektronski bralniki so starejšim tuji, večina si ne more zamisliti, da pri branju ne listaš, da sploh ne veš, kako daleč si že z branjem, koliko listov ti je še ostalo do konca, naslov in pisatelj pa se v bralniku izgubita v globinah pozabe.

Bob Stein, ki iz ZDA prinaša v evropski prostor nov način uporabe knjige, trdi, da njegova ideja sploh ni nova. V nasprotju z individualnim branjem po elektronskem bralniku je v svojem inštitutu za razvoj knjige zasnoval branje knjig v živo, podobno kot je bilo pred 577 leti, ko je zaživel frankfurtski knjižni sejem. Takrat so bile knjige redke in drage. Le malo ljudi si je lahko privoščilo nakup Gutenbergove dragocenosti. Vendar natisnjeno znanje se je širilo s knjigami tako, da so knjigo brali na glas tistim, ki jih je to zanimalo. Sodobni bralni krožki za manjše skupine ljudi so po Steinovem mnenju dober način, da starejši pridejo iz osame.

Steinove ideje se v Evropi prijemljejo hitreje, kot se je nadejal. Irska, Francija, Nizozemska, Belgija, povsod rastejo bralne skupine kot gobe po dežju. Starejši trdijo, da jih branje profesionalnih bralk spominja na plačane družabnice ali bralke, ki so v začetku prejšnjega stoletja izobraževale slabovidne starejše (po pravilu premožne) dame.

Pri nas poznamo bralne klube po vzoru ameriške televizijske voditeljice Oprah, toda branje v samoti ni isto kot potapljanje v knjigo, ki jo bere izurjeni bralec. Enega takih projektov je v Ljubljani že zasnovala skupina mladih v Vodnikovi domačiji, njihova ideja je všeč številnim vodjam knjižnic in gotovo se bo že na knjižnem sejmu izkazalo, kako daleč je ideja o novi dejavnosti v dnevnih centrih aktivnosti in drugje.

Povzeto po futureofthebook.org, theguardian.com


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media