Odprt arhiv za vse obiskovalce

SVET IN MI

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

jan. '18

Francoski atlas o staranju

Svet se hitro stara, zahteve in možnosti v spremenjeni družbeni sliki pa zahtevajo nove ukrepe, s katerimi bi ohranili družbeni mir. Prav v tem je razlog, da posamezne vlade podpirajo znanstvene demografske raziskave.

V Franciji je bilo lani 13 milijonov ljudi starejših od 65 let, računajo, da jih bo čez 20 let že 15 milijonov. To predstavlja pomemben del francoske populacije, za katerega je treba poskrbeti in pri tem izkoristiti številne priložnosti za razvoj podjetništva in zaposlovanje mladih. Znanstveniki, ki se ukvarjajo s starejšimi, imajo veliko možnosti za financirano raziskovanje. V okviru le-tega je konec novembra založba združenih visokih šol za zdravstvo v Parizu izdala nenavadno kartografsko knjigo oziroma atlas starejših in visoke starosti v Franciji – Atlas des seniors et du grand âge. Atlas je vzbudil veliko zanimanja, zdi se, da je njegov avtor dr. Mickaël Blanchet, doktor socialne geografije, posegel na številna področja, ki zadevajo starejše. V atlasu je raziskano prebivalstvo starejše od 65 let, razdeljeno po pokrajinah, ki se med seboj razlikujejo tako po podnebju kot načinu preživljanja časa in preživitvenih navad starejših. V atlasu je sto zemljevidov in vsaj toliko dodanih grafov in razpredelnic s pojasnili.

Vse to naj bi pomagalo pri nadaljnjem študiju razvoja populacije oziroma starajoče se francoske družbe, ki se v atlasu kaže kot izrazito razslojena in heterogena. Avtor je na tiskovni konferenci poudaril, da so socialne in ekonomske razlike med posameznimi pokrajinami in deli francoskega življa velike in da se neenakosti pokrajinsko in starostno ves čas spreminjajo. Knjiga je praktična in uporabna za socialne znanstvenike, srednje- in visokošolske učitelje, uslužbence v javnih službah, politike in zainteresirane deležnike na zdravstvenem in socialnem področju. Predvsem pa bo vsakomur, ki jo bo prelistal, jasno, da klišeji, ki smo si jih ustvarili o starosti in staranju, sploh več ne držijo in da starejših ni mogoče dati pod skupni imenovalec.

Povzeto po: ww.presses.ehesp.fr/produit/atlas-seniors-grand-age-france/

Kjer so starejše spoštovane

Januar je mesec, v katerem se svet bori proti nasilju nad starejšimi. Starejše ženske so žrtve v več kot 80 odstotkih. Toda ne povsod. Koreja je dežela, kjer so starejše ženske spoštovane in cenjene, mlajši se jim umikajo s poti, v avtobusih, podzemni železnici, vlakih in drugje imajo zanje rezervirane sedeže, na katere se nihče ne usede, pa če je še tako velika gneča. Te starejše ženske imajo tudi ime: pravijo jim ajume.

Ajuma v prevodu pomeni tetka. Nekoč je bila ajuma vsaka ženska srednjih let, tetka je bila včasih tudi nekoliko starejša ženska, ki pa je sogovornik ni poznal. Ajuma je postala simbol moči in spoštovanja šele po korejski vojni, ko sta bila država in njeno gospodarstvo v razsulu. Takrat so ženske, večinoma mlade, vzele delo v svoje roke. Priganjale so svoje moške in tudi same niso poznale počitka. Pravijo, da je prav zaradi njih Koreja to, kar je danes. Tem ženskam, ki so po vojni garale noč in dan, večinoma pa so to počele do poznih let svojega življenja, torej pravijo ajume.

Ajuma je zdaj povprečno stara od 65 do 70 let, ne dela več redno, vendar je vsepovsod prisotna s svojo strogostjo. Ajume ne hodijo skoraj nikoli same, vedno so v manjših gručah. So zahtevne in kričave, smejejo se na glas, nadirajo voznika avtobusa, ki grdo vozi, cestnega pometača, ki je spregledal ogorek ali list … V gneči so vedno tiste, ki najhitreje napredujejo, njihovi komolci so ostri kot igle, pravijo. In kako jih spoznaš? Vse so narejene kot po kopitu: na glavi pa velik ščitnik proti soncu, včasih nosi ajuma tudi dva, in sicer drugega čez drugega. Oblečene so v pisane bluze in jope, navadno v barvah, ki ne spadajo skupaj, spodaj pa imajo po pravilu široke udobne hlače iz rožastega blaga. Obute so v čevlje, ki bi jih zlahka nosile na pohodu v gore.

Ajume so v zadnjih letih preplavile tudi Evropo, med turisti z vzhoda jih zlahka opazite, tudi v Ljubljani jih lahko vidite. S Korejo ima Slovenija kar precej gospodarskih stikov, vsaj po avtomobilih sodeč, smo tam znani, zato ni čudno, da so ajume odkrile najlepše mesto na svetu.

Ajume so si spoštovanje izborile s trdim delom in nepopustljivostjo. Pravijo, da se ajumi ni dobro zameriti. Če si se ji zameril enkrat, boš to pomnil vse življenje, trdi ena od mladih Korejk, ki se je naselila v Evropi in je popisala korejsko kulturo ajum, ki je tako zelo drugačna od evropske.

Nasilje nad ajumo, pa čeprav ima več kot 70 let? Ni mogoče.

Povzeto po: www.senioractu.com

Pripravila: Lada Zei


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media