SVET IN MI

jan. '20

Anandamid namesto konoplje

Večina ljudi pozna prozac, farmacevtski izdelek, ki ga zdravniki predpisujejo pri depresiji in za katerega je znano, da lahko depresijo celo poveča.

Medtem ko si domači proizvajalci industrijske konoplje pulijo lase, ker je EU prepovedala prodajo izdelkov, ki vsebujejo koncentrate kanabinoidov – CBD, je dobro opozoriti, da si lahko pomagamo sami.

Le malokdo je v poplavi CBD-izdelkov slišal za anandamid (ananda iz sanskrta in amid iz organske kemije), ki je popolnoma naravni antidepresiv, ki ga ustvarjajo človeški možgani.

Anandamid je po pisanju The Lancet Neurology psihoaktivna snov, proizvod človeških možganov, učinkuje pa podobno kot kanabis, kar pomeni, da povzroča pri človeku občutek miru in ugodja. Povečanje anandamida, proizvedenega v možganih, lahko bistveno pomaga ublažiti simptome psihotičnih stanj, kot so tesnoba, depresija in podobno. Snov imenujejo tudi »molekula užitka«.

Če ne bi bilo psihoaktivne snovi THC v kanabisu, morda anandamida ne bi nikoli odkrili.

V 80. letih prejšnjega stoletja so odkrili, da se THC odlično povezuje z receptorji v možganih in živčnem sistemu. Zakaj bi sicer v naših možganih obstajala taka dodelana mreža nevronov, če ne zaradi nečesa, kar obstaja v organizmu? Raziskave so potrdile aktivno snov oziroma nevrotransmitor, ki je dobil ime anandamid. Ta snov pomaga pri homeostazi oziroma popolnem ravnotežju med telesom in umom. To je naš naravni kanabis.

Anandamid ni zadolžen le za občutek zadovoljstva in sreče, pomembno vlogo ima pri plodnosti, vse kaže, da preprečuje širjenje rakotvornih celic v organizmu. Kako povečati število molekul užitka v telesu?

Najprej telesna dejavnost, vsaj po 30 minut teka ali intenzivne telovadbe. Temna čokolada z najmanj 70 odstotki kakava. Nekuhan čisti kakavov prah, vsaj ena čajna žlička kakavovega prahu, raztopljenega v vodi, na dan. Uživanje sadja in zelenjave, ki vsebuje kemferol (paradižnik, grozdje, jabolka, čebula, ohrovt, brokoli). In na koncu še objemanje, meditacija, joga in poslušanje pomirjujoče glasbe.

Povzeto po seniorplanet.org

Navidezna resničnost za starejše

Nove tehnologije vse bolj prodirajo v vsakdanje življenje. Poleg odpora in včasih celo strahu pred »novotarijami« pri starejših pa imajo novi načini življenja tudi svoje prednosti.

V Avstraliji so preskusili zanimiv način uporabe navidezne resničnosti, da bi ugotovili, kakšen je odziv starejših, ki živijo v domovih za starejše. Predvidevali so, da bi lahko uporaba umetne oziroma navidezne resničnosti pomagala ljudem v četrtem življenjskem obdobju, torej tistim, ki niso več sposobni potovati v kraje, ki so jih želeli videti »vse življenje«, pa jim zaradi različnih okoliščin to ni uspelo.

Na kratko. V nekatere domove za starejše so uvedli ogled privlačnih svetovnih znamenitosti, kot so egipčanske piramide ali potapljanje v globine, kjer v temi živijo globokomorske ribe, opremljene s svetlečimi izrastki, ali pohod na Himalajo in podobno. V sobi za ogled so namestili udobne vrtljive sedeže, na katere so posedli starejše prebivalce doma. Prijazne mladenke so vsakemu od njih nataknile tako imenovana očala, ki pa to seveda niso. Pred očmi starejše osebe je, ko je bilo vse nameščeno, lahko stekel film, gledalec pa se je v hipu znašel sredi dogajanja. Na vrtljivem stolu je lahko gledal, kaj se dogaja okrog njega, pa tudi navzdol, v globino je lahko gledal, kot bi bil resnično del odprave na Himalajo.

Po 20-minutnem ogledu so starejšim očala sneli in jih pospremili v kotiček, kjer so jim postregli z drobnimi sendviči, čajem, sokom ...

Ljudje so bili polni vtisov, ki so jih želeli deliti drug z drugim, njihovega smeha in čebljanja kar ni bilo konec. Še več, ta skupina je pozneje želela deliti mizo pri kosilu in tudi naslednjih ogledih navidezne resničnosti. Dom za starejše je oživel, ljudje, ko so bili dotlej apatični, so postali prijatelji, ki se radi družijo.

Podoben projekt v pomoč prijetnemu staranju je v teku tudi v Franciji, prikazali ga bodo prihodnje leto v Parizu na Silver Economy Expo. Navidezna resničnost, ki jo največkrat zasledimo v povezavi z videoigrami, je dobila nove »odjemalce«.

Povzeto po Senioractu.com

Pripravlja: Lada Zei 


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media