SVET IN MI
Branje starejšim po telefonu
Korona se je razlezla po Evropi in v tem času naredila veliko škode predvsem pri ljudeh, ki živijo sami, tudi zaradi slogana, ki je pozival, naj starejši ostanejo doma, in zaradi priporočil, da ni pametno obiskovati starejših.
Tako je osamljenih starejših, navadno tudi gibalno motenih vse več in vse več je tudi bolezni, ki so tipične za starejše: pozabljivost, padci, demenca. Kot je rekla ena mojih najstarejših in še vedno popolnoma samozadostnih prijateljic, starost navadno ni najlepše obdobje življenja.
Toda ljudje smo iznajdljivi in med nami živijo mlajši, ki imajo odlične ideje, kako brez velikih stroškov pomagati tistim, ki jih pestijo bolezni in osamljenost ter jih lovita malodušje in depresija.
Zgodba, ki je za zgled, prihaja iz Madrida. Tam živi in dela knjižničar Juan Sobrino. Ta je poleg svojega rednega dela zbral ljudi, ki starejšim pomagajo v boju proti osamljenosti, tako da jim po telefonu berejo knjige.
Ideja se je rodila že dolgo pred pandemijo. Že leta 2013 je Juan Sobrino začel redno brati starejšim. Najprej jim je bral v knjižnici, toda letos, ko je spomladi udarila korona v Španiji, jim je začel brati kar po telefonu.
Skupina šteje že 32 ljudi, ki redno berejo starejšim, nekateri dva- do trikrat na teden, drugi vsak dan.
Ker se zmožnost koncentracije pri starejših zmanjša, so ta branja relativno kratka. Največ pol ure, preostali čas, kajti »obisk« bralca traja eno uro, pa porabita za pogovor. Najprej o knjigi in včasih o pisatelju, največkrat pa o življenju poslušalca, njegovih stiskah in strahovih ... Na koncu bralec prebere pesem kakega znanega pesnika. Nekateri poslušalci si želijo isto pesem ponovno slišati, pogosto se verzov in kitic pesmi naučijo na pamet, in če bralec namenoma izpusti verz, ga poslušalec opomni, da v pesmi nekaj manjka.
Sodelovanje bralcev in starejših poslušalcev se je izkazalo za koristno pri povezovanju dveh ljudi, ki se v resnici nikoli ne srečata. Morda se prav zaradi tega rojevajo nova prijateljstva. Literatura, poezija in empatija so močni povezovalni elementi.
Povzeto po www.centrostudi.50epiu.it
Čas za male spremembe
Če je res, da nas bo korona še kar naprej pestila, nima smisla, da bi se zaradi tega vznemirjali. Nekateri so se marca na primer posvetili kuhanju in si morali potem kupiti za nekaj številk večje hlače in majice.
Pri vsem tem smo se razvadili in delo, ki bi ga sicer opravili z levo roko in mimogrede, je zastajalo, vse več je bilo obveznosti, ki so postajale zoprne. In vse več je bilo poslov, ki jih nismo opravili, na koncu se je nakopičilo toliko dela, da se nam je zdelo, da nam ga nikoli ne bo uspelo dokončati.
Čas je torej za spremembe.
Vsak dan izberite eno opravilo, ki ga ne želite opraviti in ste ga že dalj časa odlagali. Recite si, enega danes, drugega jutri. Tako nadaljujte vsak dan in kar na lepem boste ugotovili, da ste dokončali vse nakopičeno in zaostalo delo. Čez nekaj dni vam bo že jasno, da ni težava v teh zoprnih opravkih, ampak je težava slaba navada, da predolgo odlašate z delom. Zatorej naj velja pregovor, kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri.
In potem mobilni telefon. Uporabo socialnih omrežij, za katera se zdi, da brez njih ne morete, lahko časovno omejite in se hkrati odločite, da jih ob koncu tedna ne boste niti pogledali. Spoznali boste, da ničesar niste izgubili in vas v tem času nihče ni zares pogrešal.
Vsak večer si naredite načrt dela, saj se načrtovano delo opravi hitreje. Ni čarovnije, sta samo sistematika in malo logike.
Najbolj od vsega pa pomaga časovna metoda paradižnika. Vsako delo, ki ga opravljate, razdelite na koščke, ki jih časovno ločite s petminutnimi odmori. Kratek premor vam bo dal krila.
In še zadnji nasvet: vedno opravite le eno delo naenkrat. Zaradi koncentracije bo opravljeno hitreje in bolje, zadovoljni s seboj se boste razcveteli kot roža.
Povzeto po medium.com
