SVET IN MI

mar. '21

 Smrt ni preklop stikala

Razprave o smrti so bile vedno skope, saj nikoli ni bilo povsem jasno, kaj se zgodi potem, ko človek preneha dihati in se srce ustavi. Zapis iz Nove zaveze je v 19. stoletju vse tri generacije spravljal v strah, zato so krste opremljali z zvončkom, da bi opozoril žive, da je ljubljeni pokojnik še živ.

Odkar je medicinska znanost tako napredovala, da lahko bolnikom bolne notranje organe zamenja z zdravimi od nekoga, ki je pravkar umrl, ljudje vse težje privolijo, da pokojniku izrežejo zdrave notranje organe, saj razmišljajo, kaj pa, če je še živ.

Sredi februarja so v reviji New England Journal of Medicine objavili članek o do zdaj največji mednarodni raziskavi o fiziologiji smrti na 631 umrlih v bolnišnicah. Sonny Dhanani, vodja pediatrične intenzivne nege v bolnišnici za otroke v vzhodnem Ontariu, je prepričan, da si zaskrbljeni lahko oddahnejo. »Želeli smo priskrbeti znanstvene dokaze, s katerimi bomo medicinsko razumeli umiranje,« je rekel Dhanani.

V času med letoma 2014 in 2018 so raziskovalci opazovali delovanje srca 631 bolnikov na 20 oddelkih za intenzivno nego odraslih v Kanadi, na Češkem in Nizozemskem, potem ko so jim odvzeli življenjsko podporo. Znanstveniki so ugotovili, da je 14 odstotkov mrtvih po obdobju brez srčnega utripa pokazalo nekaj utripa srčne aktivnosti – merjeno z električno aktivnostjo srca in krvnim tlakom. Najbolj oddaljena srčna dejavnost je prišla 4 minute in 20 sekund potem, ko je srce sprva nehalo utripati – vendar srce ni bilo dovolj močno, da bi podprlo druge organe, na primer možgane.

»Podatki nam pomagajo razumeti, kako medicinsko opredeliti smrt, ki je bolj kontinuum kot preklop stikala,« ugotavlja Joanna Lee Hart, zdravnica za pljučne in kritične nege ter docentka na Medicinski fakulteti Univerze v Pensilvaniji. »Naša telesa so fiziološko zasnovana tako, da ostanejo živa,« in doda, da je »človekovo telo, ko se začne proces umiranja, težko vrniti v stanje, v katerem lahko preživi«.

Povzeto po vice.com

Korona prinaša negotovost

Res je, da je vlada odredila konec zaprtja trgovin, šol, salonov vseh vrst, dovolila prečkanje medobčinskih meja in tudi pravila druženja so zdaj malo manj toga, vendar ... Da ne bi bilo čez čas še mnogo slabše, bi morali mi, živeči v Sloveniji, vedeti, da je Evropa tik pred novim navalom različic virusa, med katerimi je južnoafriški še najhujši, vsaj tako se zdi. Za zdaj.

Za začetek, ker nihče ne ve, kdaj bo to različico koronavirusa zaneslo tudi k nam, bi morali ostati v pripravljenosti.

In zakaj so strokovnjaki tako zaskrbljeni? V Angliji jih najbolj skrbi mutacija, imenovana E484K. Prvič so jo zaznali v Južni Afriki. Variacija na isto temo se je pojavila tudi v Kentu, tokrat združena s prvotno obliko koronavirusa. Poleg tega, da se izredno hitro širi in je mnogo bolj smrtna od »navadne« korone, ima to posebno lastnost, da se je zmožna izogniti imunski zaščiti, ki jo ustvari cepivo.

Južna Afrika je medtem ustavila razpečevanje cepiva, ki sta ga razvila farmacevtska družba AstraZeneca in oxfordska univerza, saj se ni najbolje odrezalo. Znanstveniki, ki so naredili preizkus učinkovitosti cepiva na manjšem številu ljudi, okuženih z virusom, so ugotovili, da to cepivo daje zelo nizek ali zelo majhen odstotek zaščite pri relativno zmerni okuženosti. Kljub temu so izrazili upanje, da bi to cepivo z nekaj izboljšavami teoretično lahko ljudi ubranilo pred okužbo z afriškim virusom.

AstraZeneca je objavila, da bodo lahko najhitreje v šestih ali devetih mesecih izdelali tako uspešno cepivo proti covidu-19, ki bo učinkovito delovalo tudi proti drugim prihajajočim variantam koronavirusa oziroma vsaj proti tisti, ki so jo v Angliji najprej odkrili v Kentu. To je tekma med znanostjo in spreminjajočim se virusom, je dejala novinarjem Sarah Boseley, urednica Guardianove priloge za zdravje.

Razmišljanja ljudi, ki gledajo daleč naprej, kakršen je na primer Bill Gates, pa že namigujejo na prihod novih različic virusa, ki naj bi jo pripravljali teroristi za ZDA.

Naj nas torej sedanje sprostitve ne zazibajo v neosnovano prepričanje, da bo vse bolje in bolje, dokler ne bo tako, kot je nekdaj bilo.

Povzeto po Guardianu

Pripravila: Lada Zei


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media