Ravnati in živeti je mogoče tudi drugače

nov. '21

SVET IN MI

Indijanec, ki seka drva v začetku poletja, ni nor, ampak se pripravlja na hudo zimo. Segrevanje Zemlje pa zdaj narekuje, da se v začetku zime začnemo pripravljati na hudo vročino, ki jo bomo ljudje v mestih najbolj občutili.

V mnogih velikih mestih, kjer zaradi vročine poleti umirajo stari ljudje in primanjkuje vode zaradi suše, je postala vodilna misel obramba. Pravočasne in uspešne priprave na vročino so priložnost za prijaznejše medsebojne odnose in bolj zdravo življenje.

Ob hudi vročini, ki je prizadela nepripravljene prebivalce mest, so ljudje dobivali opozorila o tem, da je treba piti veliko vode, starejšim pa so priporočali, naj ostanejo doma, zunaj pa naj se čim manj gibajo in naj raje počakajo na noč in takrat opravljajo težja dela.

Bele strehe

K inovativnemu razmišljanju je snovalce nove prihodnosti prisilila tudi pandemija korone z vsemi prepovedmi gibanja, karanteno in podobnimi ukrepi. Ljudem je prišlo na misel, da bi se morda lahko živelo drugače in da je tudi pri 50 stopinjah Celzija mogoče kaj narediti, da bi ne le preživeli, ampak tudi živeli bolj sproščeno.

Domiselnost ljudi, ki so se lani poleti kuhali pri 40 in 50 stopinjah Celzija, je pokazala, da so rešitve mogoče, da so številne in raznovrstne. Poleg ohlajanja notranjih prostorov so marsikje začeli hladiti tudi ulice in ceste, ljudje pa so prihajali na svež zrak, namesto da so bili doma za spuščenimi žaluzijami in zavešenimi balkoni.

Po nasvetu gradbenikov si ljudje v Ahmedabadu v indijski državi Gujarat pomagajo z belo barvo. Pročelja hiš in tamkajšnje ravne strehe se bleščijo v sveži beli barvi in prebarvane stare strehe, ki so prej odsevale do 80 odstotkov sončne toplote, je po novem odsevajo komaj 20 odstotkov. Barvanje v belo je financiral ameriški svet za obrambo, pišejo novinarji Pozitivnih novic, ki so raziskovali različne metode ohlajanja.

Ozelenela okna in balkoni

V primerjavi z Ahmedabadom so v kolumbijskem Medellinu izbrali zeleno. Mesto v Kolumbiji, nekoč znano kot kokainski center, bo morda po novem zaslovelo kot mesto, ki je ozelenilo okna, balkone hiš in obrobja cest pa so zasadili z debelolistnim rastlinjem, ki ne prepušča sončne svetlobe, v hladu dreves so postavili dovolj klopi za ljudi, ki namesto v vročih stanovanjih posedajo zunaj. Tak način hlajenja je v Mehiki starodaven, njihovi trgi, imenovani »zokalo«, so pribežališče pred vročino. Inovacija so gojene vzpenjavke, ki se pnejo po pročeljih stolpnic od okna do okna, od balkona do balkona. Ceste so postale zeleni predori iz drevoredov. Med njimi pa so speljani odprti kanali vode, ki se pretaka podnevi in ponoči. Tako so poleti znižali temperaturo najmanj za tri stopinje Celzija. Mesto Medellin je s temi spremembami doživelo tudi socialno preobrazbo, ljudje, prej znani kot nasilneži, so postali tekmovalni amaterski vrtnarji v službi mesta in soljudi.

Posnemajo jih v mnogih deželah, kjer je vročina pestila ljudi že prej, še bolj pa tam, kjer so jo letošnje poletje doživeli prvič. Na jugu Kanade so prvič okusili, kaj pomeni živeti in preživeti pri 50 stopinjah Celzija in več, podobno so doživljali tudi v Seattlu, povsod se mrzlično pripravljajo na skupno utišanje vročine.

Vodometi v Grčiji

Atene v Grčiji so najbolj ogroženo evropsko mesto v podnebni krizi. Požari, ki so divjali v okolici, so uničili drevesa in senco. Zdaj obnavljajo parke in ozelenjujejo požgano zemljo, na novo postavljajo vodomete, ki hladijo najbolj znane mestne parke. Temperatura v parku Omonia je padla za štiri stopinje Celzija.

V Veliki Britaniji, kjer imajo obilico padavin in posledično poplave, odstranjujejo asfalt in beton, zemlji spet dovolijo, da popije padavine in deluje kot nekakšna goba. Prebivalce izobražujejo in usposabljajo za veščine in delo, kot so ozelenitve streh in renaturalizacija zemlje okrog hiš. In tudi tu so ljudje stopili skupaj, medsebojno si izmenjujejo orodje, sodelovanje jih združuje. Skupni boj za preživetje ljudi naredi bolj odprte in prijaznejše.

Povzeto po https://www.positive.news/

Pripravila: Lada Zei 


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media