SVET IN MI
Z glasbo proti dementnosti
Demenca in alzheimerjeva bolezen, dve najpogostejši težavi najstarejših, še nimata podpore v farmacevtski industriji zato, ker preprosto povedano, za razpadanje možganov zdravila na žalost ni. Je pa seveda mogoče upočasniti napredovanje, in kot kažejo raziskave znanstvenih inštitutov, je mogoče preventivno zaviranje nastanka demence, morda tudi alzheimerjeve bolezni.
Že dolgo je znano, da je človek, ki se rad smeje in poje, zadovoljnejši in vedrejši, bolj komunikativen in odprt do ljudi, ki ga negujejo ali živijo z njim, predvsem pa bolj zdrav.
Pred četrt stoletja je Mestna zveza upokojencev Ljubljana natisnila priročnik oziroma vodnik za negovalce starejših z demenco. Prevedeno besedilo znane angleške geriatrinje Jennie Powell kaže praktične primere, kako ravnati z obolelim za demenco. Kaj storiti, če stokrat vpraša, kje smo ali kje je moj denar ali kam je šel (že vrsto let pokojni) mož. Odgovor je tak, ki bo potolažil, sprostil ali celo spravil v smeh dementnega človeka na robu panike.
Mnogo nasvetov priporoča glasbo, morda celo v živo s kitaro, ali petje starih otroških pesmic, ob tem nekaj napol plesnih gibov ... in vzdušje je tu. Ne za dolgo, kajti potem je treba začeti znova. Bistveno pa je aktivno sodelovanje. Samo poslušanje ni dovolj, zato tudi glasno branje osebi, ki je prizadeta, nima učinka. Človek z demenco mora sam brati na glas, kot mora sodelovati tudi pri prepevanju pesmic. Če ima ob tem lahko pri sebi še kakšno nezahtevno glasbilo, je le malo verjetno, da se ne bo odzval pozitivno.
Po vsem svetu opažajo, da je aktivno ukvarjanje z glasbo, pa čeprav oseba nikoli ni igrala glasbila, močan spodbujevalec koncentracije, dobre volje in komunikacijske odprtosti, sploh če se to dogaja zunaj na dvorišču, vrtu, parku ...
V ZDA so se tem raziskavam pridružila podjetja, ki izdelujejo »domače« bobne in različna tolkala. Ugotovitve raziskovalcev so tako odmevna, da gredo glasbila najbolj v promet prav v domovih za starejše. Poslušajte in si oglejte na:
https://www.percussionplay.com/
Vegani rešujejo svet
Veganstvo ne vzbuja več začudenja, v gostilnah se celo pohvalijo, da imajo kuharico veganko in da na naročenem veganskem krožniku ne bo ničesar živalskega. Ne maslenega posladka ne omake, ki bi jo redčili z govejo juho.
Včasih se res najde še kdo, ki zavija z očmi in reče, kaj se pa ta gre. A da niti skutnega zavitka ne mara? Če bi bil alergičen, bi še razumel, ampak da zdrav noče mesa …
Veganske restavracije se tudi pri nas počasi množijo, počasneje pa narašča razumevanje o zavestni odločitvi za življenje in prehranjevanje s hrano, ki ne vsebuje ničesar živalskega. Kaže, da je bilo veganstvo zasnovano pri najbogatejših zemljanih, ki razmišljajo o tem, kako rešiti svet. Rešiti svet, pravijo, pomeni rešiti živali.
Pred sedmimi leti je bil prvič pečen burger, imenovan impossible, po naše nemogoče. Spekel ga je 68-letni Patrick O'Reilly Brown, ameriški znanstvenik in poslovnež, izvršni direktor in ustanovitelj podjetja Impossible Foods Inc., hkrati pa zaslužni profesor na oddelku za biokemijo Univerze Stanford, imetnik kakih petih prestižnih znanstvenih nagrad in priznanj. Danes je Brown vreden okrog 2 milijardi dolarjev. Skupaj z Billom Gatesom sta pred sedmimi leti spekla ta medijsko opevani brezmesni burger in tisti, ki so ga jedli, prisegajo, da je boljši od vsakega mesnega.
Toda ni samo burger tisti, ki je osupnil svet. Z Billom Gatesom sta šla v akcijo, ki kar traja in bo trajala, kajti svet je treba rešiti. Z njega je treba odstraniti goveje farme, prav tako prašičje, piščančje in vse podobne farme. Ljudem je treba dopovedati, da moramo v prehrani živali zamenjati za rastline. Tako bi zmanjšali trenutne emisije, brez farm pa bi se za 45 odstotkov povečala površina zemlje za rastline, drevesa, travnike ..., ki bi nas s fotosintezo rešili ogljika v zraku.
Fotosinteza je najboljši in najcenejši način reševanja pregrevanja zraka, ki nas ogroža z vsakodnevnim povečevanjem ogljikovega dioksida, pravi Brown.
Povzeto po www.positive.news
