SVET IN MI
Pobeglo mesto pred oceanom
Oceani se polagoma dvigajo, vse kaže, da bo v naslednjih letih ostalo pod vodo veliko zdaj še suhe zemlje, še posebej nizki otoki so že v nevarnosti, da ostanejo preplavljeni.
Maldivijska vlada se je že pred dobrim desetletjem povezala z nizozemskim arhitekturnim studiem Waterstudio. V turkizni laguni na Maldivih že nekaj let nastaja lebdeče mesto, futuristični arhitekturni podvig, ki ga sestavljajo hiše, restavracije, trgovine, šola in bolnišnica. Prve enote so odprli preteklo poletje, v mestu pa bodo do leta 2027, ko bo dokončano, nastanili 20.000 ljudi.
Trajnostno mesto, oblikovano po značilni geometriji »možganske korale«, ki je značilna za Indijski ocean, gradijo, da bi olajšali stanovanjske stiske v majhni otoški državi in lokalnim prebivalcem zagotovili primerno prihodnost, ko se bo morska gladina dvignila.
»To je prvi primer države, ki poskuša najti nove rešitve za spopadanje z dvigom morske gladine,« je povedal Koen Olthuis, ustanovitelj Waterstudia. »Cilj vlade je, da ljudi spremeni iz podnebnih beguncev v podnebne inovatorje.«
Maldivi so arhipelag 1190 nizko ležečih otokov in so med državami, ki so najbolj občutljive za podnebne spremembe. Osemdeset odstotkov kopnega je le slab meter nad morsko gladino, ki se bo po napovedih znanstvenikov do leta 2100 dvignila za meter.
Plavajoče mesto pomeni novo upanje za pol milijona ljudi, ki tam živijo. Naselje je oddaljeno deset minut vožnje z ladjo od Maléja, glavnega mesta Maldivov. Novo plavajoče mesto bo lokalnim prebivalcem zagotovilo velike, zračne in cenovno dostopne hiše z balkonom in pogledom na morje.
»Najtežje je bila logistika,« je pojasnil Olthuis. »Maldivi so dolgi le sedem kilometrov, od Indije pa so oddaljeni 500 kilometrov. Če želite zgraditi 5000 hiš, kje dobiti delovno silo in gradbeni material? Kje ga izdelati, da v neokrnjenih vodah ne bo emisij?«
Modularne enote so zgradili v bližnji ladjedelnici in jih odvlekli v 200 hektarov veliko laguno, kjer so privezane na morsko dno in povezane v vrsto šesterokotnih plavajočih struktur.
Valov ne moremo ustaviti, lahko pa se dvignemo z njimi, je geslo pogumnih in upajočih na najboljše.
Povzeto po Positive News
Virus vpliva tudi na možgane
Vse kaže, da se šele zdaj kažejo resne posledice blage oblike splošno znanih simptomov prebolelega covida-19. Zdravniki ugotavljajo, da so posledice na možganih lahko tako težke, da so za človeka pogosto usodne.
Zato opozarjajo, da ne gre zlahka jemati priporočil o medosebni razdalji, umivanju rok, maskah … Povsod so se namreč ljudje naveličali ukazov o obveznem nošenju mask, tri- ali celo štirikrat cepljeni pa pogosto prebolevajo le »lažjo« obliko covida-19 in se ne zavedajo, kaj jih čaka.
V novi raziskavi, ki jo je pripravila skupina raziskovalcev z Inštituta za nevrologijo University College London (UCL) in je bila objavljena v vplivni reviji Brain Today, so pregledali 43 bolnikov s covidom-19, ki so imeli številne možganske motnje, te so bile očitno posledica koronavirusa. Največkrat gre za možganske kapi in tudi za presenetljivo visoko število akutnega razširjenega encefalomielitisa, ki je redka nevrološka motnja z razširjenim možganskim vnetjem.
Osem od pregledanih bolnikov je doživelo možgansko kap, drugih osem pa je imelo poškodbo perifernega živčevja, diagnosticirano kot Guillian-Barrejev sindrom, to je stanje, pri katerem živčevje napade imunski sistem telesa.
Nova raziskava poudarja, da ne vemo, kako ta smrtonosni virus vpliva na telo. Dokazano je tudi, da ima covid-19 uničujoče učinke na pljuča, ožilje in celo srce.
»V načinu, kako covid-19 vpliva na možgane, opažamo dogajanje, kakršnega pri drugih virusih nismo videli,« je zatrdil Michael Zandi, avtor študije in nevrolog svetovalec pri UCL.
»Kar smo videli pri nekaterih od teh bolnikov, je, da ima bolnik na videz hudo nevralgijo, vendar ima v resnici trivialno pljučno bolezen,« je dejal in dodal, da lahko nekaterim bolnikom z ADEM (akutnim razširjenim encefalomielitisom) povzroči dolgotrajno invalidnost.
»Želimo si, da bi kliniki po vsem svetu postali pozorni na te zaplete zaradi koronavirusa,« je Zandi povedal za The Guardian, kajti možganskih zapletov ne bi smeli pripisovati le okrevanju in psihološkim vidikom okrevanja. Zdi se, da so možgani močno vpeti v to virusno bolezen.
Povzeto po theguardian.com, www.science.org
