Svet in mi                                                                                         

marec '23

Sedem prvih znakov demence

V Veliki Britaniji trenutno živi 900.000 ljudi z demenco (v Sloveniji več kot 43.000, op. avt.), napovedi pa kažejo, da se bo število do leta 2040 povečalo na 1,6 milijona. Največ primerov, tj. 95 odstotkov, je posledica alzheimerjeve bolezni, nevrološke motnje, ki povzroča degenerativne spremembe v možganih. Prvi simptomi se pokažejo že v zgodnji fazi, zato je treba biti nanje pozoren, opozarjajo strokovnjaki.

1.       Pogosto izgubljanje predmetov. Vsakdo kdaj pozabi, kje je odložil ključe, a stalno pozabljanje, kam je odložil očala, ali odlaganje predmetov na nenavadnih mestih, na primer televizijskega daljinskega upravljalnika na polici s hrano, sta lahko prvi resni znak demence.

2.      Težave s koncentracijo. Že v začetni fazi demence se pojavijo težave z osredotočanjem na naloge, ki zahtevajo organizacijo in načrtovanje. Alzheimerjeva bolezen namreč vpliva na hipokampus, ki kontrolira kratkoročni in dolgoročni spomin ter učenje.

3.      Težave z govorom. Kadar ima oseba težave pri oblikovanju povedi ali pogosto ne najde pravih besed, četudi enostavnih, je to resno opozorilo za možnost demence.

4.      Izguba kratkoročnega spomina. Med najopaznejšimi znaki so ponavljajoče se pozabljanje nedavnih dogodkov ali informacij, ponavljanje že povedanih zgodb, ponovno branje istega časopisa, pozabljanje imen znancev …

5.      Spremembe razpoloženja. Značilne so hitre menjave razpoloženja, za katere ni vidnih razlogov, od popolne mirnosti do izbruhov jeze ter tudi tesnobe in potegnjenosti vase.

6.      Težave z vsakodnevnimi opravili. Običajno nakupovanje v trgovini in štetje denarja postaneta pretežka naloga, kuhanje po neštetokrat uporabljenem receptu prav tako.

7.      Zmedenost v času in prostoru. Izgubljanje na poti do doma, ki jo je oseba prehodila vsaj tisočkrat, ali nezmožnost ločevanja med sedanjostjo in preteklostjo, ki se lahko kaže v napačnem prepoznavanju družinskih članov, na primer otroke zamenjajo za svoje starše, ne prepoznajo vnukov in podobno.

Povzeto po baycroft.co.uk

 

Zdravilna moč prijateljstva

Imeti dobrega prijatelja ali prijateljico ali več le-teh je vedno dobrodošlo. S staranjem pa prijateljstva postanejo še pomembnejša. Po 60. letu ne gre več le za družabnost, temveč lahko prav prijateljstva pomagajo premagati osamljenost, prispevajo k dobremu splošnemu počutju, izboljšujejo telesno zdravje in celo vplivajo na dolžino življenja. Študije Univerze v Michiganu o zdravju in upokojitvi, v katerih je sodelovalo več kot 1600 žensk in moških, nedvomno potrjujejo, da osamljenost povečuje možnost za prezgodnjo smrt. Osamljeni ljudje so bolj nagnjeni k depresiji in tudi njihova sposobnost za opravljanje vsakodnevnih nalog začne hitreje pešati.

Ni najpomembnejše število prijateljev, pomembnejša je kakovost prijateljskega odnosa. Če obstaja vsaj ena oseba, ki ji lahko zaupamo in nas razume, je dovolj za občutek sprejetosti in boljše počutje. Predvsem občutek osamljenosti in pomanjkanje socialne mreže sta bolj kot dejanska izolacija tista dejavnika, ki povečujeta tveganje za kognitivne težave in demenco. Številne študije dokazujejo, da je vzdrževanje socialnih stikov zelo pomembno za ohranjanje možganskih funkcij. Stiki s prijatelji, in to ne glede na njihovo število, krepijo sposobnost mišljenja in odzivanja na različne situacije. Prijatelji nimajo le vpliva na duševno zdravje, ampak tudi prispevajo k telesnemu zdravju, med drugim z opogumljanjem za telesno vadbo, zdravo prehrano, opuščanje nezdravih navad in redne obiske zdravnika.

Prijateljstva v starejših letih niso povsem enaka kot prijateljstva med mlajšimi. Starejši običajno bolj sprejemajo prijatelja kot celovito osebo in so manj občutljivi za njegove morebitne posebnosti, muhe ali kaprice. Zgodi se tudi, da se stara prijateljstva v poznejših letih prekinejo, saj se interesi in potrebe v 20, 30 ali 40 letih poznanstva spreminjajo. Prijatelji za vse življenje so dragoceni, a redki. Prav zato je pomembno, da znamo pridobiti prijatelje tudi v zrelih letih. Odnos med prijateljema naj bi bil tudi v jeseni življenja v približnem ravnotežju dajanja in sprejemanja. Kadar je tehtnica ves čas bolj na eni strani, se prijateljstvo lahko hitro konča.

Povzeto po everydayhealth.com

Pripravila: Maja Črepinšek


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media